Jedro

Ustavno sodišče, enako kot novejša pravna teorija vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe).

Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot to velja za toženca.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se glasi: »Pritožbi se ugodi in se sodba prvostopenjskega sodišča spremeni tako, da se izrek sedaj glasi: Izvršba z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trbovljah pri nepremičninah parc. št. 317/22 in 2311.S, vl. št. ..., kjer je vknjižena stanovanjska hiša, stoječa na parceli št. 2311 k.o. ..., v lasti do ¼ B. K., s cenitvijo in prodajo teh nepremičnin ter poplačilom upnikov iz zneska dobljenega s prodajo, je nedopustna.« Toženka mora tožnici povrniti 1.641,59 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je izvršba na solastniški delež B. K. do 1/4 na nepremičninah parc. št. 317/22 in 2311.S k.o. ..., ki je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Trbovljah, nedopustna.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo zahtevku, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb. Poudarja, da je dejanska solastnica zadevnih nepremičnin, ki jih ima tudi v posesti. Te je pridobila odplačno, zato je dobroverna. Meni, da glede na dejanske okoliščine ne more biti odločilno, da na podlagi konkretne pogodbe še ni uspela vknjižiti lastninske pravice v zemljiško knjigo. Do zavrnitve vpisa je prišlo zato, ker izvršilno sodišče ni takoj, ko sta bila ustavljena izvršilna postopka In 99/15 in Ig N 11/97, poslalo sklepa za izbris zaznamb zemljiškoknjižnemu sodišču. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1) vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, ter dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Tožba za nedopustnost izvršbe ali izločitvena tožba ima pravno podlago v tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).(2) Tako za samo izločitveno tožbo kot za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik oziroma tretji v izvršilnem postopku verjetno izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Pravice, ki jih uveljavlja tretji, so po svoji naravi lahko stvarnopravne, druge absolutne pravice in tudi obligacijske pravice (na primer zakup, hramba).(3)

7. V tej zadevi so bila ugotovljena naslednja pravno pomembna dejstva, na katera je revizijsko sodišče, zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP, vezano: Tožnica je z B. K. dne 7. 2. 2000 v obliki notarskega zapisa sklenila pogodbo, imenovano pogodba o razdružitvi nepremičnin, s katero se je B. K. zavezal prenesti v tožničino last njegov ¼ solastniški delež na nepremičninah parc. št. 317/22 in 2311.S k.o. ..., tožnica pa se je zavezala poplačati vse njegove dolgove (in sicer dva bančna kredita ter dolgova do S. d.o.o. in N. d.o.o.), kar je tudi izpolnila (izvršilna postopka navedenih upnikov In 99/15 in Ig N 11/97 sta bila ustavljena dne 28. 2. 2000). Pogodba je vsebovala zemljiškoknjižno dovolilo z overjenim podpisom odsvojitelja. Omenjeni nepremičnini ne predstavljata skupnega premoženja tožnice in B. K. Tožnica je predlog za vknjižbo lastninske pravice pri pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču vložila dne 18. 2. 2000. Predlog je bil zavrnjen, ker je obstajala ovira za vpis, v obliki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v korist S. d.o.o. (šlo je za začasno odredbo Okrajnega sodišča v Trbovljah P 101/96). Obstajala pa je tudi zaznamba spora. Obe zaznamovani pravni dejstvi sta bili izbrisani dne 3. 4. 2000. Začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve v korist S. d.o.o. je bila zaznamovana dne 12. 12. 1996. Dne 13. 2. 2003 je bila pri solastniškem deležu B. K. na prej navedenih nepremičninah vpisana zaznamba sklepa o izvršbi v korist toženke in vknjižena hipoteka za glavnico 3.668,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter za stroške izvršilnega in pravdnega postopka.

8. Za učinkovit prenos in pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji: 1) obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, 2) odsvojitelj mora imeti razpolagalno sposobnost,(4) 3) obstoj razpolagalnega pravnega posla, 4) izpolnjeni morajo biti drugi, z zakonom določeni pogoji. Dodaten zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice je vpis v zemljiško knjigo (33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR,(5) in 40. in 49. člen Stvarnopravnega zakonika, SPZ(6)). Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2. 12. 2010 izhaja, da začne v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem prenos lastninske pravice na nepremičnini učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen Zakon o zemljiški knjigi, ZZK-1(7)).(8) Ustavno sodišče, enako kot novejša pravna teorija,(9) tako vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo,(10) učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe).

9. Glede na dejanske ugotovitve konkretnega primera, po katerih je tožnica izkazala, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za sporni nepremičnini, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revizija, morali upoštevati, da so nanjo, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.(11) Tožnica je izkazala obstoj lastninske pravice v pričakovanju in s tem pravice, ki preprečuje izvršbo.(12) Pridobitelj nepremičnine, ki razpolaga z listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice, bi namreč lahko v primeru, če bi odsvojitelj nepremičnino obremenil s hipoteko, zoper hipotekarnega upnika svoje sodno varstvo uveljavljal z izbrisno tožbo,(13) zato mora biti njegov pravni položaj enako varovan tudi v izvršbi.(14) Ni razloga, da bi bila možnost vložitve ugovora odvisna od načina pridobitve hipoteke. Temu pritrjuje tudi ureditev, da ima kupec, ki pred začetkom stečajnega postopka razpolaga z notarsko overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, v stečajnem postopku izločitveno pravico na nepremičnini.(15) Če nepremičnina ne spada v stečajno maso in tako ne služi poplačilu upnikov v stečajnem postopku, je logično, da upnik tudi v izvršbi ne more poseči po tej nepremičnini, da bi dosegel poplačilo svoje terjatve.(16) Ob takšnem materialnopravnem stališču se vprašanja, ali je tožnica izkazala zadostno skrbnost, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim, ter o utemeljenosti razlogov za zavrnitev zemljiškoknjižnega predloga za vknjižbo lastninske pravice, izkažejo kot nepomembna. Treba je še pojasniti, da se v obravnavani situaciji toženka tudi ne bi mogla uspešno obraniti s sklicevanjem, da ni vedela za dolžnikovo razpolaganje z nepremičninama. Revizijsko sodišče(17) je tako kot Ustavno sodišče(18) že večkrat pojasnilo, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot to velja za toženca.(19) Prednost pred nevknjiženim lastnikom bo torej imel le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje. Poudariti še velja, da dejstvo, da je bila v času izdaje in izročitve zemljiškoknjižnega dovolila kot tudi v času vložitve predloga za vknjižbo lastninske pravice zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve v korist upnika S. d.o.o., ne more biti odločilno. Učinki zaznamovane začasne odredbe se namreč lahko raztezajo le na osebo, v korist katere je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve dovoljena, to pa ni toženka.(20)

10. Ker je odločitev nižjih sodišč materialnopravno zmotna, je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

11. V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče ponovno odločilo o stroških vsega postopka, in sicer glede na uspeh strank (prvi odstavek 154. člena ZPP).(21) Ker je tožnica s tožbenim zahtevkom proti toženki v celoti uspela, slednja sama krije svoje stroške pravdnega postopka, tožnici pa je dolžna povrniti njene stroške prvostopenjskega, pritožbenega in revizijskega postopka, ki so odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo po predloženih stroškovnikih, in skupno znašajo 1.641,59 EUR.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 51/1998 in nasl. Op. št. (3): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-110/03 in Up-631/03 z dne 14. 4. 2005. Op. št. (4): Drugače N. Plavšak, Razpolaganje s hipoteko in prenehanje hipoteke, zbornik 4. dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, GV založba, Kranjska gora, junij 2012, str. 60. Op. št. (5): Uradni list SFRJ, št. 6-88/1980 s spremembami.

Op. št. (6): Uradni list RS, št. 87/02 in nasl. Op. št. (7): Uradni list RS, št. 58/2003, 45/2008, 37/2008. Op. št. (8): Glej tč. 9 obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-591/10 z dne 2. 12. 2010. Op. št. (9): Primerjaj M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur (red.), Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 250-251. Tratnik, M., Vrenčur, R., Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi, Inštitut za nepremičninsko pravo, Maribor 2008, str. 52-53. Plavšak, N., Izbrisna tožba, zbornik, drugi dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, Kranjska Gora, 7. in 8. junij 2010, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 44. Op. št. (10): Primerjaj 10. člen SPZ in prvi odstavek 8. člena ZZK-1. Op. št. (11) Takšno materialnopravno stališče je bilo zavzeto tudi v zadevah Vrhovnega sodišča II Ips 475/2008, II Ips 385/2008, II Ips 220/2006 in II Ips 324/2011, s čimer je bilo na podlagi novejših spoznanj pravne teorije in judikature Ustavnega sodišča nadgrajeno razlogovanje, ki je izhajalo iz sodbe II Ips 1011/2008 z dne 25. 11. 2010. Upoštevati je namreč treba, da je uporabljanje formalnih pravnih virov dinamičen proces, v katerem se pravo tudi ustvarja. Z novimi odločbami se stalnice dopolnjujejo in poglabljajo.

Op. št. (12): Po ustaljeni sodni presoji Ustavnega sodišča pravico do zasebne lastnine oziroma njeno varstvo ne obsega le obstoječe lastnine, ampak tudi zahtevke v povezavi s t. i. pričakovalnimi pravicami. Tako Ustavno sodišče med drugim v odločbi Up-77/04 z dne 11. 10. 2006 in Up-591/10 z dne 2. 12. 2010. Op. št. (13): Primerjaj 243. člen ZZK-1. Op. št. (14): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 220/2006 z dne 10. 7. 2008. Op. št. (15): Glej 94. člen ZZK-1. Op. št. (16): Primerjaj Ščernjavič, I. Hudej, J., Ponovni razmislek o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah, PP, št. 3/2012, str. VII.

Op. št. (17): Glej npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 972/2006 z dne 28. 5. 2009. Op. št. (18): Glej odločbe Up-128/03 z dne 27. 1. 2005, Up-438/04 z dne 6. 7. 2006 itd. Op. št. (19): Poudariti velja, da to ne pomeni, da se s tem, ko dobra vera ni odločilna za presojo v takšnih primerih, daje varstvo nedobrovernemu upniku. Pomeni le, da se dobroverni upnik na to ne bo mogel sklicevati.

Op. št. (20): Tako drugi odstavek 98. člena ZZK-1 določa, da se v zemljiško knjigo vpiše tudi oseba, v korist katere je bila zaznamba narejena, podobno pa je ugotoviti tudi na podlagi določil ZZK.

Op. št. (21): O razlogih, zakaj pri odločitvi o stroških ni mogoče uporabiti določilo 160. člena ZPP, glej zadevo II Ips 475/2008 (tč. 11 obrazložitve sodbe).