Jedro

Sodišče prve stopnje je pri tem v celoti upoštevalo posledice, upoštevaje izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, ki ga je tožnica s pripravljalno vlogo, z dne 14. 10. 2014, v celoti sprejela in navedla, da je izvedenec v svojem mnenju v celoti potrdil navedbe mladoletne tožnice, ki v svoji tožbi, kakor tudi v vseh dosedanjih pripravljalnih vlogah, izpostavlja poškodbe in posledice, ki so ostale od poškodbe. Zaradi navedenega ni mogoče upoštevati v pritožbi uveljavljane oslabelosti vida z divergenco zrkel in dvojnega vida, kar tožnico zelo moti pri učenju in branju, saj te posledice izvedenec ni ugotovil, toženka pa jo je v odgovoru na pritožbo prerekala. Sodišče mora kljub ugotavljanju po prostem preudarku upoštevati vse okoliščine, ki so odločilne za odločitev o višini zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek poslej glasi: „1. Tožena stranka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe plačati tožeči stranki znesek 4.348,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 3. 2012 dalje do plačila.

2. V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožeča stranka je dolžna v 15. dneh od prejema te sodbe toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 450,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila.“

II. Sicer se pritožba tožeče stranke zavrne in se v še izpodbijanem a nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka sama nosi nastale ji stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna v 15. dneh plačati tožnici znesek 3.762,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 3. 2012 dalje do plačila, v presežku do vtoževanega zneska 35.750,93 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da je toženka dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 450,25 EUR v roku 15. dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zavrnilni del sodbe se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da se strinja z odločitvijo sodišča, ki se nanaša na temelj, ne strinja pa se z višino odškodnine, ki jo je sodišče odmerilo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je bistveno prenizka glede na utrpele poškodbe in posledice, ki so tožnici ostale. Difuzna poškodba možganov, ki jo je tožnica utrpela v prometni nesreči, se kaže v posledicah spremenjene govorne sposobnosti, slabše pozornosti pri pouku, zmanjšane sposobnosti koncentracije, nesposobnosti daljšega vztrajanja pri učenju, pri težavah s spominom pri učenju, usmerjena je bila v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Oslabelost vida z divergenco zrkel in dvojnega vida jo zelo moti pri učenju in branju, v zadnjem času pa se pojavlja tudi dvojni vid. Prizadete so tudi spodnje okončine, predvsem hoja, saj so ji izdelali ortozi za gleženj in stopalo. Tožnica je trajno prizadeta na motoričnem področju na desni strani, kjer je prisotna slaba moč in motenost predvsem delovanja desne roke, zato ne bo trajno sposobna za vsa opravila, ki zahtevajo koordinirane gibe s povratno zanko sporočil. Prizadete so tudi kognitivne funkcije, kar se kaže v motnjah spomina, govora, branja, pisanja, pozornosti in sposobnosti načrtovanja, predvidevanja ter presoje. Zaradi navedenega ne bo sposobna za kakršnokoli umsko delo, ne bo mogla iti v šole in se izobraziti za kakršnokoli intelektualno delo. Tožnica sicer ob pomoči opornice hodi, vendar pa ni sposobna teka, skokov, odrivov. Prizadete kognitivne funkcije in duševno stanje po končanem telesnem in duševnem razvoju bodo poleg motoričnih deficitov tožnici povzročili še več duševnega neravnovesja.

Glede na navedeno tožnica meni, da je sodišče podcenilo njene duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti in je dosojena odškodnina v znesku 70.000,00 EUR iz tega naslova bistveno prenizka, saj je sodna praksa za tovrstne škode bistveno višja. Tožnica meni, da gre pri njej za tako imenovano katastrofalno škodo, zato ji v skladu s sodno prakso (sodbe II Ips 106/2012, z dne 2. 10. 2014, II Ips 351/2003, z dne 20. 5. 2014, II Ips 587/2008, z dne 20. 11. 2008 in II Ips 32/2001, z dne 6. 9. 2001) pripada odškodnina iz tega naslova v višini 95.000,00 EUR.

Tožnica se pritožuje tudi na dosojeno odškodnino zaradi materialne škode, ki jo je utrpela zaradi zdravljenja, zaradi potnih stroškov, prevozov na preglede, cestnin in plačila goriva, porabe čevljev in očal ter drugih stroškov. Strinja se z odločitvijo sodišča, ki je višino nastalih materialnih stroškov ugotavljalo po prostem preudarku, vendar pa meni, da bi sodišče moralo tožnici priznati materialne stroške zaradi nakupa vinjet in za uporabo avtoceste v obdobju zdravljenja tožnice, saj sicer teh stroškov ne bi bilo. V času, ko vinjet še ni bilo, je bilo potrebno plačevati cestnino sprotno, za kar obstojajo ustrezni računi, vendar sodišče teh računov ni seštelo, moralo pa bi jih priznati v celoti. Tožnica zato meni, da bi bil primeren znesek za potne stroške najmanj 8.000,00 EUR in ne 4.000,00 EUR, kot je prisodilo prvostopno sodišče. Iz zbrane medicinske dokumentacije nedvomno izhaja, da je bil tožnici prizadet tudi vid, pa tudi potreba po novi obutvi bo pri tožnici še naprej prisotna, zato je znesek 700,00 EUR bistveno prenizek in bi bil primeren znesek 1.200,00 EUR. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek glede nepremoženjske in premoženjske škode v celoti prizna, prizna pa ji naj tudi stroške pritožbe z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva vložitve pritožbe do plačila.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, v celoti in popolnoma je ugotovilo dejansko stanje in za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva, vendar pa je zmotno uporabilo materialno pravo glede odločitve o premoženjski škodi.

Glede nepremoženjske škode:

6. Sodišče prve stopnje je v postopku odmerilo tožnici odškodnino za v škodnem dogodku dne 25. 8. 2007 utrpelo nepremoženjsko škodo, ko je bila v prometni nesreči, ki jo je povzročila zavarovanka toženke, telesno poškodovana, saj je dobila posebno hude telesne poškodbe.

7. Sodišče prve stopnje je tožnici, upoštevaje 30% soprispevek, za utrpelo nepremoženjsko škodo dosodilo odškodnino v višini 115.000,00 EUR, upoštevaje tožničin 30% soprispevek in revalorizirano delno plačilo zavarovalnice v znesku 76.777,20 EUR, pa je toženki naložilo še plačilo zneska 3.722,80 EUR iz naslova utrpele nepremoženjske škode.

8. Kriteriji za odmero denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine in neugodnosti tekom zdravljenja, pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, strahu in skaženosti so določeni v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Sodišče prisodi pravično denarno odškodnino neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o višini odškodnine mora sodišče upoštevati tako subjektivno merilo (okoliščine konkretnega primera), kakor tudi objektivno merilo (sodno prakso v podobnih primerih ob medsebojnem primerjanju posameznih škod in zanje prisojenih odškodnin primerljivih z obsegom obravnavane škode).

9. Pritožbeno je grajana odmera odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišče prve stopnje je tožnici odmerilo odškodnino v višini 70.000,00 EUR od zahtevanih 95.000,00 EUR. Pritožba meni, da gre tožnici iz tega naslova znesek 95.000,00 EUR.

10. Upoštevaje vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti povzema (točke 18, 19, 20 in 21 obrazložitve izpodbijane sodbe) je ugotoviti, da je prvostopno sodišče iz tega naslova tožnici odmerilo odškodnino, ki ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine iz zgoraj citiranih zakonskih določb OZ. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vse posledice, ki se odražajo in se bodo še v bodoče odražale na tožničino življenjsko aktivnost kot posledica utrpelih poškodb, ki jih izpostavlja pritožba. Sodišče prve stopnje je pri tem v celoti upoštevalo posledice, upoštevaje izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, ki ga je tožnica s pripravljalno vlogo, z dne 14. 10. 2014, v celoti sprejela in navedla, da je izvedenec v svojem mnenju v celoti potrdil navedbe mladoletne tožnice, ki v svoji tožbi, kakor tudi v vseh dosedanjih pripravljalnih vlogah, izpostavlja poškodbe in posledice, ki so ostale od poškodbe. Zaradi navedenega ni mogoče upoštevati v pritožbi uveljavljane oslabelosti vida z divergenco zrkel in dvojnega vida, kar tožnico zelo moti pri učenju in branju, saj te posledice izvedenec ni ugotovil, toženka pa jo je v odgovoru na pritožbo prerekala.

Ob primerjanju primerov iz sodne prakse, ki jo tožnica navaja v pritožbi, s poškodbami in posledicami le-teh, ki jih je tožnica utrpela, tudi ni mogoče govoriti o tako imenovani katastrofalni škodi. Iz izvedenskega mnenja izhaja zaključek, da je tožnica utrpela posebno hude telesne poškodbe, po navedbi izvedenca pa je pri tožnici tudi izraženo trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti v zelo veliki meri, saj so pri tožnici prizadete tudi kognitivne funkcije in duševno stanje, kar bo lahko po končanem telesnem in duševnem razvoju poleg motoričnih deficitov postalo še bolj izraženo in bo povzročalo še več duševnega neravnovesja, o čemer pa bo dokončno mnenje mogoče podati šele po končanem duševnem in telesnem razvoju in dokončanem šolanju ter ugotovitvi sposobnosti prilagoditve za življenje in funkcioniranje. Vendar pa po drugi strani zmanjšanja tožničine življenjske aktivnosti kot posledice utrpelih poškodb ni mogoče primerjati s primeri v sodbah, ki jih izpostavlja pritožba.

Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da odmerjena odškodnina v znesku 70.000,00 EUR predstavlja primerno satisfakcijo tožnici za pretrpljeno nematerialno škodo iz tega naslova.

O materialni škodi:

11. Tožnica je iz naslova odškodnine za premoženjsko škodo, to je iz naslova stroškov prevoza na preglede in zdravljenja, kar predstavlja porabljeno gorivo, plačane cestnine in stroške za vinjete ter med drugim večja poraba obutve in za očala, upoštevaje 30% soprispevek tožnice, vtoževala znesek 9.850,93 EUR, prvostopno sodišče pa ji je dosodilo iz tega naslova 4.700,00 EUR. O stroških za gorivo, cestnine in vinjete je prvostopno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZPP, to je po prostem preudarku, ker bi se višina teh stroškov mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami.

Pritožnica se strinja z odločitvijo sodišča, ki je v tem delu materialne stroške odmerilo po prostem preudarku, vendar izpostavlja, da je bilo potrebno cestnino plačevati sprotno, za kar obstojajo ustrezni računi, ki bi jih sodišče moralo sešteti in priznati v celoti, prav tako pa bi sodišče moralo priznati strošek za nakup vinjet, saj sicer letnih vinjet ne bi potrebovali.

12. V tem delu pritožbeno sodišče pritožbo ocenjuje kot utemeljeno, saj mora sodišče kljub ugotavljanju po prostem preudarku upoštevati vse okoliščine, ki so odločilne za odločitev o višini zahtevka. Tožnica je predložila račune za plačane cestnine v obdobju zdravljenja, ko še vinjet ni bilo, v skupnem znesku 402,70 EUR (kar toženka ni prerekala). V tem delu je zato pritožba utemeljena, utemeljena pa je tudi v delu, ki se nanaša na strošek nakupa letnih vinjet v znesku 435,00 EUR (polletna vinjeta za leto 2008 - 55,00 EUR in 4 x letna vinjeta po 95,00 EUR za leti 2009, 2010, 2011 in 2012). Upoštevaje tožničin 30 % soprispevek je tožnica upravičena do 586,39 EUR.

Tudi o porabi obutve, ki je v posledici poškodb in zaradi specifike hoje pri tožnici večja, je prvostopno sodišče odločilo po prostem preudarku in po oceni pritožbenega sodišča iz tega naslova tožnici dosodilo primeren znesek v višini 700,00 EUR. Tožnica namreč stroškov dejanske porabe za obutev v zajetem obdobju ni izkazala, po prostem preudarku sodišča prve stopnje dosojena odškodnina pa je po oceni pritožbenega sodišča primerna.

Utemeljeno pa je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek za strošek očal, saj iz izvedenskega mnenja, ki ga je tožnica v celoti sprejela, ne izhaja vzročna zveza med utrpelimi poškodbami in poslabšanjem vida tožnice.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi tožnice delno ugodilo in dosojenemu znesku za materialno škodo na prvi stopnji dosodilo še materialne stroške za uporabo cestnin 402,70 EUR in materialne stroške za nakup vinjet 435,00 EUR, skupaj 837,70 EUR, oziroma upoštevaje 30 % soprispevek tožnice 586,39 EUR.

13. Zaradi zgoraj navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo na način, kot izhaja iz točke I. izreka te sodbe (5. alineja 358. člena ZPP).

14. Spremenjena odločitev o glavni stvari ima sicer za posledico spremembo uspeha pravdnih strank v postopku, vendar je sprememba uspeha tako neznatna (za 0,53 % večji uspeh tožnice), da pritožbeno sodišče v prvostopno odločitev o stroških ni posegalo.

15. Tožnica je s pritožbo le delno uspela, glede na njen 1,92 % pritožbeni uspeh pa je šteti, da s pritožbo v pretežni meri ni uspela. Svoje pritožbene stroške mora zato nositi sama (prvi in drugi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).