Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 12. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Kopru št. PRps 4271/2004 z dne 24. 3. 2005 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Sežana št. P 1004/2003 z dne 31. 3. 2004 se ne sprejme.
1.S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po sedmem odstavku 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14., 19., 22. in 35. člena Ustave. Navaja, da je sicer sam predlagal strokovni pregled, vendar tega ni bilo mogoče opraviti, ker zdravstveni dom ponoči ni delal. V zvezi s tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-215/01 z dne 30. 1. 2003. Pritožnik naj bi bil postavljen v neenakopraven položaj v razmerju do drugih udeležencev v enakovrstnih postopkih, ki so pregledani v razumnem roku. Navaja, da bi moral čakati na pregled od 4.25 do 7. ure. Zadrževanje pritožnika bi pomenilo kršitev pravice do osebne svobode iz 19. člena Ustave. Navaja odločbo št. Up-33/02 z dne 18. 12. 2002. Meni, da bi lahko bil kaznovan le zaradi primarne kršitve, ne pa zaradi odklonitve strokovnega pregleda.
3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava.
4.Pritožnik zatrjuje kršitev 35. člena Ustave (varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic), pri tem pa navaja odločbo v zadevi št. Up-215 z dne 30. 1. 2003 (Uradni list RS, št. 15/03 in OdlUS XII, 48), kjer je Ustavno sodišče v odločbi navedlo, da "je udeleženec v cestnem prometu dolžan trpeti samo tiste omejitve, ki izhajajo iz preizkusa alkoholiziranosti pri njegovi običajni izvedbi, ne pa tistih oziroma nadaljnjih omejitev, ki izhajajo iz vzrokov, ki so na strani policije". Pritožnik je strokovni pregled sam predlagal, v ustavni pritožbi pa ne navaja, da so ga policisti zadrževali niti da je v resnici čakal na izvedbo strokovnega pregleda. Navaja le, da bi zadrževanje lahko pomenilo kršitev ustavne pravice. S tem pritožnik zatrjevane kršitve pravice iz 35. člena ne utemelji.
5.Pritožnik zatrjuje kršitev pravice iz 22. člena Ustave, pri tem pa se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-33/01 z dne 18. 12. 2002 (Uradni list RS, št. 5/03 in OdlUS XI, 291), po kateri v primeru, če udeleženec naknadno odstopi od izvedbe strokovnega preizkusa, pride v poštev le kaznovanje zaradi tako ugotovljene "primarne" kršitve, ne pa zaradi odklonitve strokovnega pregleda. Pritožnik v ustavni pritožbi zmotno navaja, da bi bil v primeru prvotno ugotovljene stopnje alkohola v krvi (v konkretnem primeru 1, 88 grama alkohola na kilogram krvi) kaznovan blažje, torej ne s sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na stopnjo pritožnikove dejanske alkoholiziranosti bi bila tudi v primeru kaznovanja za prvotno ugotovljeno stopnjo alkohola v krvi pritožniku izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na točko c) tretjega odstavka 117. člena ZVCP in peti odstavek 117. člena ZVCP. Zato ne gre za primer, podoben primeru iz odločbe Ustavnega sodišča št. Up-33/01. Glede na navedeno tudi ne gre za kršitev pravice iz 22. člena Ustave.
6.V čem naj bi bila kršitev pravic iz 14. in 19. člena Ustave, pritožnik s pavšalnimi navedbami ni utemeljil, zato teh očitkov Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.
7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednik senata
dr. Zvonko Fišer