Jedro

13. člen ZNP-1 določa posebno pristojnost v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki, ne pa za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami. Če bi bil namen zakonodajalca, da določba 13. člena ZNP-1 velja tudi za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami, bi to v tem členu posebej določil oziroma bi določil, da ta določba velja za postopke za varstvo koristi otroka. Tako pa iz naslova in vsebine 13. člena ZNP-1 izhaja, da posebna krajevna pristojnost velja le za postopke za ureditev razmerij med starši in otroki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Ugovoru krajevne pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 21. 6. 2019, ki ga je vložila nasprotna udeleženka, se ugodi in se določi Okrožno sodišče v Novem mestu kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v tem nepravdnem postopku.“

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je vložila predlog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V predlogu navaja, da je nasprotna udeleženka mati mladoletne A., rojene ..., njen oče pa je sin predlagateljice. Roditelja sta živela v zunajzakonski skupnosti, ki je razpadla. Med njima poteka nepravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 404/2018-IV glede dodelitve otroka v varstvo in vzgojo. Nekdanja zunajzakonska partnerja sta z otrokom živela pri predlagateljici in njenem možu v K., kjer je imel otrok prijavljeno stalno prebivališče. Ob razpadu življenjske skupnosti se je nasprotna udeleženka odselila in živi z otrokom pri svojim starših v N., ne dovoli pa stikov med predlagateljico in njeno vnukinjo. Predlagateljica v predlogu predlaga, da se določijo stiki predlagateljice z otrokom, hkrati pa tudi predlaga izdajo začasne odredbe.

2. Nasprotna udeleženka je podala ugovor krajevne pristojnosti.

3. Okrožno sodišče v Ljubljani je ugovor krajevne pristojnosti zavrnilo. Ugotovilo je, da je bil otrok z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 404/2018-IV z dne 28. 5. 2019 začasno zaupan v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki. Od tedaj dalje otrok prebiva z nasprotno udeleženko na naslovu N., kar je mogoče šteti kot otrokovo začasno prebivališče. Iz Centralnega registra prebivalstva izhaja, da ima otrok stalno bivališče prijavljeno na naslovu v K., zato je sodišče prve stopnje na podlagi 13. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) zaključilo, da je v tej zadevi krajevno pristojno za odločanje.

4. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se njenemu ugovoru krajevne pristojnosti ugodi in zadevo odstopi v odločanje Okrožnemu sodišču v Novem mestu, ki je krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi ter predlagateljici naloži plačilo stroškov postopka. Navaja, da 13. člen ZNP-1 določa posebno pristojnost v sporih med starši in otroki. V predmetni zadevi je predlog vložen zoper otrokovo mater in ne zoper otroka, kar je razlog, da odločitev sodišča ne more temeljiti na navedeni določbi. Takšno je tudi stališče sodne prakse.1 Sodišče pri odločitvi tudi ni upoštevalo, da je bil otrok z začasno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 404/2018 z dne 28. 5. 2018 dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, in da od takrat dalje živi z materjo, kjer ima tudi dejansko prebivališče. Na podlagi sklepa o začasni odredbi formalno še ni bilo mogoče spremeniti bivališča otroka, zato je glede na okoliščine primera mogoče utemeljeno šteti, da je bivališče otroka v N. 5. Pritožba je utemeljena.

6. Za odločanje v nepravdnih postopkih je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče ali sedež (prvi odstavek 11. člena ZNP-1). Poleg splošne krajevne pristojnosti, ki jo določa prvi odstavek 11. člena ZNP-1, je v 13. členu ZNP-1 določena posebna krajevna pristojnost v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki. 13. člen ZNP-1 določa, da je v postopku za ureditev razmerij med starši in otroki krajevno pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima otrok stalno prebivališče. Če ima otrok poleg stalnega prebivališča tudi začasno prebivališče v kakem drugem kraju in se da po okoliščinah domnevati, da bo tam prebival daljši časa, je pristojno tudi sodišče začasnega prebivališča otroka. Na podlagi drugega odstavka 102. člena ZNP-1 se postopek za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami, ki niso starši otroka, začne na predlog oseb, ki zatrjujejo, da je otrok upravičen do stikov z njimi, ker je z njimi družinsko povezan in nanje osebno navezan (drugi odstavek 102. člena ZNP-1). Odločanje o otrokovih stikih je postopek za varstvo koristi otroka, kot to določa 93. člen ZNP-1. 7. 13. člen ZNP-1 določa posebno pristojnost v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki, ne pa za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami. Če bi bil namen zakonodajalca, da določba 13. člena ZNP-1 velja tudi za postopke za ureditev otrokovih stikov z drugimi osebami, bi to v tem členu posebej določil oziroma bi določil, da ta določba velja za postopke za varstvo koristi otroka. Tako pa iz naslova in vsebine 13. člena ZNP-1 izhaja, da posebna krajevna pristojnost velja le za postopke za ureditev razmerij med starši in otroki.

8. V postopku ni sporno, da ima nasprotna udeleženka stalno prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Novem mestu, zato je to sodišče krajevno pristojno za odločanje o tem sporu.

9. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo ter kot krajevno sodišče določilo Okrožno sodišče v Novem mestu (3. tč. prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku)

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1 Pritožba se sklicuje na sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu N 77/2018.