Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi 3. odst. 87. člena ZPP je lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Delovno sodišče ima po Zakonu o sodiščih položaj okrožnega sodišča po 98. členu ZS. V skladu s prehodno določbo 1. odst. 499. člena ZPP se določbe 87. člena ZPP ne uporabljajo za zadeve, v katerih je bila tožba vložena pred uveljavitvijo novega ZPP, kot je to v tem primeru. Vendar za nadomeščanje odvetnikov, ki je urejeno v 95. členu ZPP, ta prehodna določba ne velja. Tako lahko odvetnika, ki je v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo, po uveljavitvi ZPP pred delovnim sodiščem nadomešča le odvetniški kandidat in ne odvetniški pripravnik, kot je to določeno v 3. odst. 95. člena ZPP. Tudi po določbi 55. člena Zakona o odvetništvu lahko odvetnika nadomešča odvetniški kandidat, za katerega je pogoj, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožečo stranko pa je na glavnih obravnavah pred sodiščem prve stopnje zastopala odvetniška pripravnica, kar je v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami in predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja tožeče stranke pri toženi stranki za čas od 27.1.1997 do vključno 31.8.1997 ter plačilo davkov in prispevkov od izplačanih plač, vpis delovne dobe v delovno knjižico in povrnitev pravdnih stroškov ter na plačilo zneska 308.772,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.2.1999 dalje do plačila in povrnitev pravdnih stroškov. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 138.930,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila.
Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oz. podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, toženi stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov. Navaja, da sodba nima razlogov o navedbah tožnice, da se je z direktorjem tožene stranke dogovorila, da jo bo zaposlil in prijavil. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je tožnica dobila izplačano minutažo tudi za mesece november in december. Po primerjavi plačilnih list in evidenec tožnice o opravljeni minutaži pogovorov je ugotoviti, da zneska v plačilni listi za mesec november in december ne ustrezata evidenci minutaže. Sodišče tožnici očita, da ni dokazala izplačevanja minutaže z zamikom, kljub temu, da je s tretjo pripravljalno vlogo predlagala, da sodišče opravi poizvedbe pri podjetju T. S. d.d. ter da se zasliši priči S. P. in K. K., ki sta bili sodelavki tožnice. Sodišče je tudi zmotno ugotovilo, da sta se stranki sporazumeli o tem, da bo tožnica pri toženi stranki opravljala delo, kot da bi bila sklenjena pogodba o delu glede na plačilo dela. Tudi po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi se je delo plačevalo po opravljeni minutaži pogovorov. Pogodba o delu in pogodba o zaposlitvi sta bili podpisani šele zaradi inšpekcijskega pregleda.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002). Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje zagrešena absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 11. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, ker tožeče stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami ZPP. Zaradi navedene kršitve je moralo pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. odst. 354. člena ZPP sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Po določbi 3. odst. 87. člena ZPP je lahko v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Delovno sodišče ima po Zakonu o sodiščih (ZS - Ur. l. RS, št. 19/94, 28/2000) položaj okrožnega sodišča po 98. členu ZS. V skladu s prehodno določbo 1. odst. 499. člena ZPP se določbe 87. člena ZPP ne uporabljajo za zadeve, v katerih je bila tožba vložena pred uveljavitvijo novega ZPP, kot je to tudi v tem primeru. Vendar za nadomeščanje odvetnikov, ki je urejeno v 95. členu ZPP, ta prehodna določba ne velja. Tako lahko odvetnika, ki je v tem individualnem delovnem sporu vložil tožbo, po uveljavitvi ZPP pred delovnim sodiščem nadomešča le odvetniški kandidat in ne odvetniški pripravnik, kot je to določeno v 3. odst. 95. člena ZPP. Tudi po določbi 55. člena Zakona o odvetnišku lahko odvetnika nadomešča odvetniški kandidat, za katerega je pogoj, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tožečo stranko pa je na glavnih obravnavah pred sodiščem prve stopnje zastopala odvetniška pripravnica, kar je v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami in predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 11. tč. 2. odst. 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. V ponovljenem postopku sodišče prve stopnje ne bo smelo dopustiti, da tožnico zastopa odvetniška pripravnica, temveč jo bodo lahko zastopale le osebe, določene v 87. členu in 95. členu ZPP oz. 16. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94, 20/98).
V ponovljenem postopku se naj sodišče prve stopnje v zvezi z zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja opredeli tudi do določb 80. člena in 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 - 42/90), ki določajo prekluzivne roke za vložitev ugovora pri delodajalcu in zahteve za sodno varstvo. Tudi v primerih, ko gre za kršitev pravice delavca z nezakonitim ravnanjem delodajalca, torej brez pisne odločitve, velja 15-dnevni rok za vložitev ugovora po 2. odst. 80. člena ZTPDR. To je materialni prekluzivni rok, na katerega mora paziti sodišče po uradni dolžnosti. Do navedenih zakonskih določb se sodišče prve stopnje v svoji sodbi ni opredelilo.
Prav tako sodišče prve stopnje ni odločilo o dokaznih predlogih tožnice z zaslišanjem prič S. P. in K. K.. V ponovljenem postopku bo moralo o dokaznih predlogih odločiti in svojo odločitev tudi obrazložiti.
Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razvljavilo v skladu z določbo 1. odst. 354. člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je sklenilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, kot mu to nalaga določba 3. odst. 165. člena ZPP.