Jedro

Po 72. členu ZDSS se obnova dovoli, če je izkazano, da je bilo z odločbo pristojnega sodišča odločeno, ali potrjena odločitev pristojnega organa, ki se nanaša na sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja ali na razporeditev na drugo delovno mesto. Samo zatrjevanje tega razloga ne zadostuje za dovolitev obnove.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Delovno sodišče je s sklepom odločilo, da se ne dovoli obnova pravnomočno končanega postopka Sodišča združenega dela pod opr. št. .. Sodišče ugotavlja, da je v tej zadevi bil zavrnjen tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov disciplinskih organov tožene stranke, s katerimi je bil tožniku za hujši kršitvi delovnih obveznosti preklican pogojno odložen ukrep prenehanja delovnega razmerja, ki mu je bil pred tem izrečen. Po 72. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je obnova dovoljena, če je bilo z odločbo pristojnega sodišča odločeno ali potrjena odločitev pristojnega organa, ki se nanaša na sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja ali na razporeditev na drugo delovno mesto iz razloga moralnopolitične neprimernosti, pri čemer mora iz odločbe sodišča ali drugih listin izhajati, da je podan ta razlog. V danem primeru pa ta razlog ni izkazan.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sklepom zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče ugotavlja enako, kot sodišče prve stopnje, da razlog za obnovo postopka iz 72. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih ni podan.

Tožnik je zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je po opozorilu sodišča, da to izredno pravno sredstvo lahko vloži le državni tožilec, opredelil kot revizijo. V reviziji navaja, da je odločitev drugostopnega sodišča protiustavna in nična, ker ignorira temeljna ustavna in zakonska določila. Kršeno je procesno in materialno pravo ter temeljne človekove pravice, kar drugostopno sodišče ščiti. Dokumentirano je, da je bil v času prenehanja delovnega razmerja v bolniškem staležu, kar je relevatno dejstvo za obnovo postopka. Politično neprimeren je postal, ker je vodilne opozoril na nepravilnosti in ker je sodelavcu pomagal v disciplinskem postopku. Revident zahteva popravo politične krivice in politično rehabilitacijo ter predlaga, da se odloči v njegovo korist tako, da se razveljavi izpodbijani sklep in zadeva pošlje prvostopnemu delovnemu sodišču v ponovno odločitev, vendar ne v ..., ker je to sodišče pristransko.

Skladno z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj jo je dovoljeno vložiti in zaradi katerih razlogov. Vloži se jo lahko zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki so navedene v 1. in 2. točki 1. odstavka 385. člena ZPP, in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče po določbi 386. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodno odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. V reviziji je zato potrebno določno navesti, katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP bi naj bila podana oziroma katera kršitev se uveljavlja.

Revident v reviziji ne navaja, katero bistveno kršitev določb pravdnega postopka bi naj sodišče zagrešilo, zato je revizijsko sodišče, glede na citirane zakonske določbe, lahko le preizkusilo, če je podana kršitev iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, vendar ni ugotovilo, da bi taka kršitev bila podana.

Kot že navaja v sklepu sodišče prve stopnje je na podlagi 72. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) v zadevah, ki so pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona (13.5.1994), dovoljena obnova postopaka, če je bilo z odločbo pristojnega sodišča odločeno, ali potrjena odločitev pristojnega organa, ki se nanaša na sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja ali na razporeditev na drugo delovno mesto iz razloga moralnopolitične neprimernosti. Nižji sodišči sta ugotovili, da je revidentu delovno razmerje prenehalo zaradi preklica pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Preklic je bil izvršen v disciplinskem postopku, v katerem so pristojni disciplinski organi ugotovili, da je revident storil dve hujši kršitvi delovne obveznosti. Revidentu je delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi storitve hujših kršitev delovnih obveznosti in ne iz razloga, ker bi bil moralnopolitično neprimeren za opravljanje svojega dela pri toženi stranki. Ker ni ugotovljeno, da bi pri revidentu iz navedenega razloga prenehalo delovno razmerje, ni izpolnjen pogoj za dovolitev obnove postopka po 72. členu zakona o delovnih in socialnih sodiščih, zato materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, ker sodišče ni dovolilo obnove pravnomočno končanega postopka.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).