Jedro

V primeru sklepa o delitvi solastnine z izplačilom solastnikov solastnina preneha že s pravnomočnostjo sklepa samega, ko eden od solastnikov postane izključni lastnik stvari, preostali solastniki pa pridobijo s sklepom denarno terjatev do prevzemnika, ki jim je dolžan izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, skupaj z obrestmi. V primeru izvršbe za izterjavo njihovih denarnih terjatev imajo ti preostali solastniki na voljo vsa izvršilna sredstva, kot jih pozna ZIZ za poplačilo denarne terjatve. Kateri upniki se v postopku poplačila denarnih terjatev poplačajo iz kupnine od prodane nepremičnine in vrstni red poplačila teh upnikov pri nepremičninski izvršbi pa ureja ZIZ v 196., 197. in 198. členu.

Izrek

I. Pritožba druge upnice zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže. II. Pritožbi druge upnice zoper II., III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa in pritožbi tretjega upnika se ugodi in se sklep v izpodbijanih II., III. in IV. točki izreka razveljavi, ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prvi upnici priznalo in odmerilo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 543,08 EUR (I. točka izreka), priglašene stroške druge upnice v zadevi št. In 23/2011 in tretjega upnika v zadevi št. VL 117980/2011 pa zavrnilo (II. točka izreka). Sklenilo je, da se iz kupnine v znesku 31.988,50 EUR poplačajo (1.) stroški izvršilnega postopka št. In 132/2010 v znesku 384,50 EUR, (2.) prednostna terjatev iz naslova davka na promet nepremičnin v znesku 627,23 EUR, (3.) iz preostanka kupnine v znesku 30.976,77 EUR pa se poplača (iz solastnega premoženja) prva upnica tega izvršilnega postopka, H. C. (III. točka izreka). Izvršilni postopek je ustavilo (IV. točka izreka).

2. Druga upnica v pravočasni pritožbi navaja, da ji sodišče prve stopnje razen davka od prometa nepremičnin ni priznalo priglašenih stroškov izvršilnega postopka niti drugih prednostnih terjatev, kot so opredeljene v 197. členu ZIZ in ki jih je priglasila v svoji vlogi z dne 28. 9. 2012, ter zatrjuje, da je odločitev sodišča materialnopravno napačna. Meni, da je določba 197. člena ZIZ jasna in točno določa vrstni red, kaj se poplača najprej iz zneska od prodaje. Druga upnica je priglasila prednostne terjatve iz naslova stroškov izvršilnega postopka, davka na promet nepremičnin, davka od premoženja stavb, prispevkov za socialno varnost, prispevkov za PIZ in zdravstveno varstvo, vse zapadle za zadnje leto, sodišče prve stopnje pa je navedeno določbo obšlo in upoštevalo le določbo 198. člena ZIZ. Ker je sodišče prve stopnje s tem načelo prior tempore, potior iure uporabilo mimo zakonskih predpisov, je posledično nepravilno ugotovilo tudi dejansko stanje. Druga upnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tretji upnik v pravočasni pritožbi izpodbija II., III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa. Zatrjuje, da iz obrazložitve sklepa ne izhaja, zakaj sodišče tretjemu upniku ni priznalo priglašenih stroškov, zato se o tem ne more izjasniti in sklep zato izpodbija z navezavo na razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo za zavrnitev priglašenih stroškov druge upnice. Nasprotuje obrazložitvi sodišča prve stopnje o specifičnem postopku zaradi predloga za izvršbo prve upnice na podlagi sklepa N 22/2009 o razdružitvi solastnine. Izpostavlja, da je Višje sodišče v Ljubljani v sklepu št. I Ip 425/2012 z dne 25. 4. 2012 navedbe prve upnice o specifični naravi njene terjatve in njenem prvem vrstnem redu za plačilo zavrnilo z obrazložitvijo, da je (prva) upnica predlagala prodajo dolžnikove nepremičnine v izvršilnem postopku, zato je treba uporabiti določila 13. poglavja ZIZ. Sodišče zato v tej konkretni zadevi ni imelo nobenega razloga za to, da bi upoštevalo določila ZIZ po svoje in bi tudi pri izdaji izpodbijanega sklepa moralo upoštevati stališče višjega sodišča, da gre za povsem običajno nepremičninsko izvršbo. Skladno s 197. členom ZIZ bi moralo sodišče najprej poplačati stroške izvršilnega postopka, tudi priglašene stroške tretjega upnika. Ker sodišče ni odločilo o vseh stroških izvršilnega postopka, je posledično napačna tudi razdelitev kupnine v III. točki izreka, IV. točki izreka pa tretji upnik oporeka, ker ni jasno, kateri izvršilni postopek je sodišče ustavilo, saj to ni razvidno ne iz izreka ne iz obrazložitve, glede na predlagano razveljavitev II. in III. točke pa tudi sicer še ni pogojev za končanje izvršilnega postopka. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa oziroma podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Prva upnica je na pritožbi odgovorila in predlaga njuno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa. Uvodoma opozarja, da bi bilo treba obe pritožbi zavreči, saj jo je druga upnica vložila v treh izvodih, tretji upnik pa v enem. V nadaljevanju prereka temelj in višino terjatve druge upnice in zatrjuje, da je to utemeljeno storila že na naroku 3. 10. 2012, ter na podlagi svojih trditev meni, da je sodišče prve stopnje zato ravnalo pravilno, ko terjatev ni štelo za prednostne. Strinja se z razlogi sodišča prve stopnje, da je treba ohraniti enak položaj vseh solastnikov. V primeru, če bi sodišče uporabilo določbo 197. člena ZIZ, bi prva upnica s prvim vrstnim redom poplačila izgubila solastninski delež na nepremičnini in denarno odmero zanj, oziroma bi poplačevala dolžnikov dolg do države, kar pa je nedopustno in pravno nevzdržno. Poleg tega izpostavlja, da je prva upnica pridobila zastavno pravico na predmetnih nepremičninah 5. 10. 2010, druga upnica pa ima varovan vrstni red šele od 4. 3. 2011 dalje. Ne glede na vse pa tudi meni, da je pritožba druge upnice povsem pavšalna in nekonkretizirana. Tudi pritožba tretjega upnika je v preostalem povsem neutemeljena. Sodišče prve stopnje je natančno navedlo, da stroškov tretjemu upniku ni priznalo zato, ker kupnina ni zadoščala niti za poplačilo prve upnice, povsem jasno pa je, da je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ustavilo vse tri izvršilne postopke. Dodaja še, da je že na naroku 3. 10. 2012 predlagala, da naj v primeru, če določb 197. in 198. člena ZIZ ne bi moglo uporabiti na način, da se doseže poplačilo prve upnice (ki ima zakonito zastavno pravico), sodišče prekine postopek in prične postopek za oceno ustavnosti navedenih določb, saj je po prepričanju prve upnice omenjena neustrezna ureditev prednostnega poplačila v neskladju z 2., 14. in 22. členom Ustave RS. Ponovno sedaj to predlaga pritožbenemu sodišču, v kolikor bi slednje sledilo pritožbama druge upnice in tretjega upnika, saj je nedopustno, da bi morala prva upnica na ta način poplačevati dolg dolžnika do države, sama pa ostala brez nepremičnine in denarja, ker dolžnik drugega premoženja nima. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba druge upnice zoper I. točko izreka ni dovoljena, zoper II., III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je utemeljena. Pritožba tretjega upnika je utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Pri tem je upoštevalo, da je druga upnica sklep izpodbijala v celoti, tretji upnik pa v II., III. in IV. točki izreka.

7. Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pritožba zoper sklep o poplačilu upnikov ne spada med pritožbe, ki jih je sodišče skladno z določbami ZIZ dolžno vročati nasprotni strani v odgovor (četrti odstavek 9. člena ZIZ). Okoliščina, da druga upnica in tretji upnik pritožb nista vložila v zadostnih izvodih, zato na popolnost njunih pritožb ne vpliva in ju iz tega razloga ni mogoče zavreči, kot v odgovoru na pritožbi zmotno zatrjuje prva upnica.

8. Predpostavka dopustnosti pritožbe je med drugim to, da jo je vložila oseba, ki je imela to pravico (četrti odstavek 343. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). V obravnavanem primeru se I. točka izreka na drugo upnico ne nanaša, saj je z njo sodišče prve stopnje priznalo in odmerilo stroške prvi upnici. Glede na navedeno je treba pritožbo druge upnice v delu, v katerem izpodbija I. točko izreka, kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadalje odločilo o priglašenih stroških pristopnih upnikov in o razdelitvi kupnine, pridobljene s prodajo dolžnikove nepremičnine. Pri tem je kot temeljno izhodišče za svojo odločitev navedlo dejstvo, da se je izvršilni postopek v vodilni zadevi začel in vodil zaradi razdružitve solastnine na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 466/2010 z dne 31. 3. 2010, in zavzelo stališče, da izvršilni postopek, voden pod št. In 132/2010, ni klasičen izvršilni postopek, temveč gre za postopek, v katerem je treba ohraniti enakopraven položaj obeh solastnikov. Posledično določb 197. in 198. člena ZIZ po presoji sodišča prve stopnji ni mogoče neposredno uporabiti, zato je priglašene stroške pristopnih upnikov in priglašene prednostne terjatve druge upnice (razen davka na prodano nepremičnino) zavrnilo. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pritožbi utemeljeno uveljavljata, da je taka odločitev sodišča prve stopnje napačna.

10. V obravnavanem primeru je prva upnica vložila predlog za izvršbo za izterjavo denarne terjatve v višini 51.159,00 EUR, ki jo je z izvršilnim naslovom pridobila do dolžnika. Izvršba za izterjavo denarne terjatve je urejena v drugem razdelku ZIZ, kamor so uvrščene tudi določbe o izvršbi na nepremičnine, vključno z določbami o pristopu k izvršbi, o prodaji nepremičnine in o poplačilu upnikov. Upoštevajoč vsebino predloga za izvršbo prve upnice je tako treba pritrditi bistvenemu pritožbenemu stališču druge upnice in tretjega upnika, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za to, da določb o nepremičninski izvršbi ni v celoti upoštevalo oziroma jih je razlagalo po svoje.

11. Navedenega ne more spremeniti dejstvo, da je izvršilni naslov v izvršilni zadevi prve upnice zoper dolžnika (št. In 132/2010) sklep o delitvi solastnine Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 466/2010 z dne 31. 3. 2010 (s katerim je bil spremenjen sklep Okrajnega sodišča v Krškem št. N 22/2009). Z njim je Višje sodišče v Ljubljani solastno premoženje prve upnice in dolžnika razdelilo tako, da je dolžnik pridobil v last in posest nepremičnine par. št. 894/1, 894/2, 894/3 in 894/4, pripisane k vl. št. 2180 k. o. Leskovec, ter mu naložilo, da je dolžan predlagateljici – prvi upnici plačati prodajno ceno njenega solastninskega deleža v višini 51.159,00 EUR z obrestmi, v roku treh mesecev, skupaj z obrestmi, po kateri se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti do plačila. Gre za tako imenovano delitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov (peti odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Za razliko od sklepa o fizični delitvi stvari in sklepa o civilni delitvi stvari ima tak sklep o delitvi stvari z izplačilom takojšnji oblikovalni učinek, to je da prevzemnik celotne stvari postane lastnik s pravnomočnostjo sodne odločbe (šesti odstavek 70. člena SPZ).(1) Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da zato tudi ne pridejo v poštev določbe 19. poglavja ZIZ o razdelitvi stvari, ki služi realizaciji prenehanja solastnine v primeru nepopolnih oblikovalnih učinkov sklepov o fizični (235. člen ZIZ) ali civilni delitvi (236. člen ZIZ),(2) kot zmotno navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. V primeru sklepa o delitvi solastnine z izplačilom solastnikov solastnina namreč preneha že s pravnomočnostjo sklepa samega, ko eden od solastnikov postane izključni lastnik stvari, preostali solastniki pa pridobijo s sklepom denarno terjatev do prevzemnika, ki jim je dolžan izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, skupaj z obrestmi. V primeru izvršbe za izterjavo njihovih denarnih terjatev imajo ti preostali solastniki na voljo vsa izvršilna sredstva, kot jih pozna ZIZ za poplačilo denarne terjatve. V takem položaju je tudi prva upnica, na kar kaže tudi dejstvo, da je za izterjavo svoje denarne terjatve do dolžnika predlagala izvršbo z rubežem in prenosom denarnih sredstev, prodajo nepremičnin, prodajo premičnin, prodajo deleža družbenika in prenosom denarne terjatve (plače).

12. Glede na navedeno v obravnavanem primeru ne gre za specifičen postopek, kot utemeljeno opozarja tretji upnik, temveč za postopek poplačila denarnih terjatev treh upnikov, v vodilnem izvršilnem postopku prve upnice ter v pristopnih zadevah druge upnice in tretjega upnika. Kateri upniki se poplačajo iz kupnine od prodane nepremičnine in vrstni red poplačila teh upnikov pri nepremičninski izvršbi ureja ZIZ v 196., 197. in 198. členu. Pri tem se skladno s prvim odstavkom 197. člena ZIZ iz zneska, dobljenega s prodajo, poplačajo najprej in po tem vrstnem redu, (1.) stroški izvršilnega postopka, (2.) davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodaje nepremičnine, in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, ter (3.) med drugim terjatve prispevkov za socialno varnost, zapadlih za zadnje leto. Te privilegirane terjatve imajo pri poplačilu prednost pred terjatvami ostalih upnikov, tudi tistih z zastavno pravico v najboljšem vrstnem redu (primerjaj 198. člen ZIZ), kar praktično pomeni, da so te terjatve zavarovane s posebno obliko zakonite zastavne pravice.(3)

13. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko priglašenih stroškov druge upnice in tretjega upnika sploh ni presojalo. Prav tako je glede na navedeno zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prva upnica prva v vrsti za poplačilo, ker je pridobila zastavno pravico 5. 10. 2010, druga upnica pa kasneje (4. 3. 2011). Navedeno sicer drži za tiste terjatve druge upnice, ki ne izpolnjujejo pogojev za prednostne terjatve, za te pa ne. Posebnost zakonite zastavne pravice iz prvega odstavka 197. člena ZIZ je namreč tudi v tem, da privilegiranim terjatvam zagotavlja prednost pri poplačilu proti vsem ostalim upnikom, ne glede na dobro vero ali vrstni red pridobitve zastavne pravice, saj publiciteto zagotavlja že sama zakonska norma 197. člena ZIZ.(4)

14. Glede na navedeno je pritožba druge upnice zoper II. in III. točko izreka utemeljena, saj sodišče pri presoji stroškov in razdelitvi kupnine določbe 197. člena ZIZ ni upoštevalo v celoti, čeprav bi bilo to dolžno storiti. Prav tako je v tem delu iz istega razloga utemeljena pritožba tretjega upnika, da sodišče ni imelo podlage, da priglašenih stroškov niti ni presojalo, in da je posledično zmotna tudi razdelitev kupnine. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama zoper II. in III. točko izreka ugodilo in sklep v tem delu razveljavilo, ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Posledično je ugodilo pritožbama tudi v zvezi s IV. točko izreka, v kateri je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo, saj zaradi ponovnega odločanja o poplačilu upnikov niso izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v večinskem delu razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje priglašene stroške in terjatve upnikov ponovno presojati, preveriti njihovo utemeljenost, obseg in vrstni red poplačila, ter nato ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega o poplačilu upnikov ponovno odločiti.

17. V zvezi s pobudo prve upnice za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti 197. in 198. člena ZIZ pritožbeno sodišče nazadnje pojasnjuje, da na tovrstne predloge strank sodišče ni vezano, če meni, da je zakon ustavno skladen. V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče predlogu prve upnice, v katerem pavšalno zatrjuje kršitve 2., 14. in 22. člena Ustave RS ni sledilo, saj po presoji pritožbenega sodišča zatrjevana neustavnost omenjenih določb ZIZ ni podana. Izpodbijani določbi prvi upnici namreč ne odrekata dokončnega poplačila njene terjatve, neuspešnost nepremičninske izvršbe pa na ustavno skladnost določb o prednostnih terjatvah ne more vplivati.

(1) Rijavec, V., „Sklep o delitvi solastnine v nepravdnem postopku“, Podjetje in delo, št. 5, letnik 2011, GV Založba, Ljubljana, 2011. (2) Primerjaj, prav tam.

(3) Keresteš, T., v Juhart, M. in drugi, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 647. (4) Prav tam, str. 648.