Jedro

Obdolženčev zagovornik ima prav, ko zatrjuje, da je zahteva za dopolnitev preiskave dejansko del predloga za podaljšanje pripora. Zahteva za dopolnitev preiskave je bila vložena hkrati s predlogom za podaljšanje pripora. Vsebina predloga za podaljšanje pripora kratko, na polovici strani povzema utemeljitev zahteve za dopolnitev preiskave in se nanjo tudi izrecno sklicuje.

V spisu ni podatka, da bi bila zahteva za dopolnitev preiskave kakorkoli sporočena obrambi. Pri odločanju o podaljšanju pripora Vrhovno sodišče zato ne more izhajati iz tistega dela tožilkinega predloga, ki izrecno ali po vsebini pomeni sklicevanje na vloženo zahtevo za dopolnitev preiskave.

Izrek

Obdolženemu A. A. se iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša pripor za en mesec, t.j. do 4. 1. 2023.

Obrazložitev

1. V obravnavani kazenski zadevi je bil s sklepoma Okrožnega sodišča v Novem mestu I Ks 56151/2022 z dne 9. 9. 2022 in I Kpd 56151/2022 z dne 7. 9. 2022 zoper obdolženega A. A. odrejen pripor iz pripornega razloga koluzijske nevarnosti po 2. točki in ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pripor je bil odrejen zaradi utemeljenega suma, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje umora po 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivo dejanje poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s 34. členom KZ-1. 2. Obdolžencu je bil pripor s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 56151/2022 z dne 14. 10. 2022, v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu I Ks 56151/2022 z dne 3. 10. 2022, (le) iz razloga ponovitvene nevarnosti podaljšan za dva meseca.

3. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu je s sklepom I Kpr 56151/2022 dne 9. 9. 2022 zoper obdolženca uvedel preiskavo. Sklep je bil 13. 9. 2022 vročen obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se nanj nista pritožila. Sklep o uvedbi preiskave je torej pravnomočen.

4. Okrožna državna tožilka je dne 25. 11. 2022 na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP vložila predlog za podaljšanje pripora obdolžencu. Predlaga, naj mu Vrhovno sodišče pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP) podaljša za dva meseca.

5. O predlogu za podaljšanje pripora sta bila dne 28. 11. 2022 obveščena obdolženec in njegov zagovornik. Dne 1. 12. je obdolženčev zagovornik podal odgovor na predlog državne tožilke. V njem navaja, da se predlog za podaljšanje sklicuje na zahtevo za dopolnitev preiskave, ki ne obdolžencu ne zagovorniku ni bila vročena, zato se o predlogu za podaljšanje pripora ne more ustrezno izjaviti. V preostalem delu tožilske navedbe ocenjuje za presplošne in nekonkretizirane.

6. Preiskovalni sodnik je v pojasnilu (tretji odstavek 205. člena ZKP) z dne 29. 11. 2022 navedel, da je obdolženec v priporu od 4. 9. 2022, da je po končani preiskavi spis že poslal državnemu tožilcu, ki je predlagal dopolnitev preiskave, in da bo predlogu za dopolnitev sodišče sledilo.

_Izhodišča za odločitev_

7. Če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, sme senat vrhovnega sodišča pripor, ki že traja tri mesece, podaljšati za še nadaljnje tri mesece (drugi odstavek 205. člena ZKP). Ta pogoj je v obravnavanem primeru izpolnjen (prvi odstavek 115. v zvezi s 34. členom in 116. člen KZ-1).

8. Za odločitev o obravnavanem predlogu so pomembna naslednja, v (ustavno)sodni presoji ustaljena izhodišča: - da mora senat sodišča, ki odloča o podaljšanju pripora, v fazi preiskave ob vsaki odločitvi znova preizkusiti, ali obstoji utemeljen sum, sledeč merilom presoje na podlagi 4. točke prvega odstavka 181. člena ZKP (tj. ali sploh ni dokazov, da je dejanje storjeno ali da je dejanje storil obdolženi, ali če so le takšni dokazi, ki tak sklep izključujejo), pri čemer se senat pri odločanju o priporu ne more spuščati v oceno nasprotujočih si dokazov, ker je to predmet presoje razpravljajočega sodišča na podlagi neposredno izvedenih dokazov na kontradiktorni glavni obravnavi (že sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-349/96 z dne 2. 7. 1997, 18. točka obrazložitve); - da se sme sodišče v sklepih o odreditvi oziroma o podaljšanju pripora, izdanih po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave, opreti na stališče, sprejeto v tej odločitvi, če se kasneje upoštevne okoliščine ne spremenijo, in da mora sodišče v postopku podaljšanja pripora odgovoriti na obdolženčeve ugovore, če ta navaja okoliščine, ki naj bi nastopile po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave in ki naj jih sodišča ne bi upoštevala, te okoliščine pa so upoštevne, če bi utemeljenost suma omajale v tolikšni meri, da bi nastal dvom o njegovem obstoju (na primer sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-59/09-7 z dne 14. 12. 2010, 5. točka obrazložitve); - da je merilom obrazložitve obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti zadoščeno s sklicevanjem na obrazložitev predhodnega sklepa o podaljšanju pripora, če je sklep, na katerega se sklicuje, pravnomočen, če so v njem relevantne okoliščine, na katerih temelji ugotovitev ponovitvene nevarnosti, konkretno navedene in če so v sklepu o ponovnem podaljšanju upoštevane in obrazložene relevantne okoliščine, ki so nastale kasneje (odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-2073/06-13 z dne 25. 1. 2007); - da v primerih, ko gre za nevarnost ponovitve kaznivih dejanj, ki predstavljajo hudo ogrožanje varnosti ljudi zadostuje za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja kot v primerih, ko gre za nevarnost ponovitve kaznivih dejanjih, s katerimi varnost ljudi ni tako hudo ogrožena (npr. sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-205/95 z dne 9. 4. 1996, 7. točka obrazložitve; tudi sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-326/97 z dne 19. 12. 1997, 13. točka obrazložitve; sklep Up-349/96 z dne 2. 7. 1997, 24. točka obrazložitve); - da je sodišče pri odločanju o predlogu za odreditev pripora vezano na predlog državnega tožilca glede domnevnega kaznivega dejanja, domnevnega storilca in predlagani priporni razlog, ni pa vezano na dejstva in dokaze, s katerimi tožilec utemelji svoj predlog in sme svojo odločitev podpreti tudi z drugimi dokazi in podatki iz spisa (npr. sodba XI Ips 24167/2015-460 z dne 29. julija 2015); - da je treba po poteku določenega časa, četudi sta še vedno podana utemeljen sum in priporni razlog, pripornika izpustiti, če mu ni mogoče zagotoviti sojenja v razumnem času, pri čemer so merila, na podlagi katerih se presoja razumnost trajanja pripora: dolžina pripora; primerjava med dolžino pripora in naravo kaznivega dejanja; posledice pripora za ustavnega pritožnika; prispevek obdolženca k trajanju pripora; zapletenost primera ter ravnanje tožilstva in sodne veje oblasti. Če se ob upoštevanju navedenih meril ter dejanskih okoliščin konkretnega primera ugotovi, da je razumen čas trajanja pripora prekoračen, je treba pripornika izpustiti na prostost, četudi so še vedno podani priporni razlogi (npr. odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-336/13 z dne 16. 5. 2013 in Up-45/16-15 z dne 17. 3. 2016).

_O vsebini predloga za podaljšanje in odgovoru obrambe_

9. Obdolženčev zagovornik ima prav, ko zatrjuje, da je zahteva za dopolnitev preiskave dejansko del predloga za podaljšanje pripora. Zahteva za dopolnitev preiskave je bila vložena hkrati s predlogom za podaljšanje pripora (25. 11. 2022, ob 12. uri; list. št. 415 in 417). Vsebina predloga za podaljšanje pripora kratko, na polovici strani povzema utemeljitev zahteve za dopolnitev preiskave in se nanjo tudi izrecno sklicuje.

10. Zagovornik prav tako prepričljivo zatrjuje, da z zahtevo za dopolnitev preiskave obramba ni bila seznanjena. Seznanitev s predlogom za podaljšanje pripora se opravi bodisi z obvestilom obdolžencu in njegovemu zagovorniku, bodisi na posebnem naroku (drugi odstavek 205. člena ZKP). V spisu ni podatka, da bi bila zahteva za dopolnitev preiskave kakorkoli sporočena obrambi. Pri odločanju o podaljšanju pripora Vrhovno sodišče zato ne more izhajati iz tistega dela tožilkinega predloga, ki izrecno ali po vsebini pomeni sklicevanje na vloženo zahtevo za dopolnitev preiskave. Po vsebini so to navedbe, ki povzemajo predloge za dodatno zaslišanje nekaterih prič, zavarovanje in analizo sledov v vozilu z obdolžencema in dopolnitev izvedenskih mnenj.

11. V preostalem delu zagovornik zatrjuje le, „da gre za ponavljanje povsem splošnih določbe in opredelitev, ki nimajo posebnega sporočila oziroma niso to te mere konkretizirana, da bi lahko služile vlogi oziroma odločitvi, ki jo zasleduje tožilstvo.“ Vendar pa Vrhovno sodišče ugotavlja: da je državna tožilka v predlogu določno oblikovala predlog podaljšanja pripora; da se glede utemeljenega suma sklicuje na izdan sklep o uvedbi preiskave; da v okviru zatrjevanja ponovitvene nevarnosti navaja določna dejstva o obdolženčevem ravnanju in osebnih značilnostih; da je o zaslišanjih v preiskavi navedla, da potrjujejo motiv dejanja; da predlog vsebuje tudi navedbe, ki niso del zahteve za dopolnitev preiskave in ki se nanašajo na pričakovana dejanja sodišča in tožilstva v nadaljevanju preiskave. Predlog je razumljiv in vsebuje vse, da bi se o njegovi vsebini in zatrjevanih pogojih za podaljšanje pripora mogla obramba učinkovito izjaviti (prim. sodbo XI Ips 19156/2021 z dne 9. 9. 2021).

_Presoja utemeljenosti suma_

12. Jedro očitkov, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave, je, da naj bi obdolženec ob pomoči soobdolženca (i) vzel življenje B. B. tako, da mu je s puško neznane znamke prestrelil lobanjo in povzročil poškodbe malih možganov, in (ii) poskusil vzeti življenje c. c., proti kateremu je streljal s puško neznane znamke in ga zadel v glavo ter mu povzročil zlom nosu, zgornje čeljusti in očesne orbite ter s tem prizadejal hudo telesno poškodbo. Dejanji naj bi storil iz brezobzirnega maščevanja, ker se je preminuli dopisoval z njegovo partnerico in od nje zahteval, naj se ne vrne več k obdolžencu. Obdolženec naj bi pred streljanjem sedel na zadnjem sedežu vozila, ki naj bi ga vozil soobdolženec, s katerim sta zapeljala pred vozilo z oškodovancema in vozilu preprečila nadaljnjo vožnjo.

13. Ugotovitev o utemeljenosti suma je preiskovalni sodnik oprl na izjave v uradnih zaznamkih oškodovanega C. C., njegove partnerke D. D., E. E., F. F., G. G., H. H. in ostalih ter ugotovitev policistov pri ogledu kraja ter vozil. Vsebina tega gradiva je podrobneje povzeta v obrazložitvi pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave, ki je na tem mestu ni treba posebej ponavljati in se Vrhovno sodišče nanj sklicuje. V nadaljevanju je povzeta vsebina kasneje pridobljenega gradiva, ki po presoji Vrhovnega sodišča ne more omajati pravnomočnih ugotovitev o utemeljenosti suma.

V pravnomočnem sklepu o podaljšanju pripora so bile presojene izpovedbe v preiskavi zaslišanih prič, in sicer E. E., ki je bil skupaj z oškodovancema v vozilu, in ki je opisal obdolženčevo ravnanje (tj. da je izstopil iz vozila, s katerim je njim zaprl pot, in začel prvi streljati) ter posledice streljanja. Okoliščine dogodka sta opisala tudi M. M. in N. N., ki pa ne o strelcih ne o posledicah streljanja nista vedel ničesar povedati; opisala pa sta srečanje in prehitevanje vozila Seat. 14. Dne 4. 10. 2022 in 11. 10. 2022 so bile v preiskave zaslišane še druge priče, med njimi oškodovanec C. C. Ta je ponovno opisal srečanje obeh vozil in povedal, da je obdolženca „zagledal pri prednjem delu vozila Audi.“ Takrat je „videl iz njegove strani kot ogenj, potem je počilo steklo na vetrobranu, to je bil prvi strel, in jaz sem se takrat refleksno obrnil z glavo proti notranjosti vozila, stran od tistih drobcev stekla.“ Na vprašanje tožilke je ponovno povedal, da je prvi strel „videl in slišal iz smeri A. A. ... So pa streli sledili drug za drugim, v razmaku nekaj sekund. Ko me je zadel, sem povedal, da je stal ob prednjem delu vozila Audi.“ Njegova partnerica, D. D., voznica vozila Seat z oškodovancema, je pri zaslišanju povedala, da je obdolženca zagledala „spredaj pred našim avtomobilom.“ Ne ve, od kod je prišel, izjavila, da ga je zagledala sem ga „spredaj, ko je začel streljati.“ Slišala je oškodovanca, ki je rekel, da je ustreljen. O smrti B. B. je slišala kasneje, na urgenci. Zunaj je videla stati le obdolženca.

F. F., ki v dogodku ni bil udeležen, je opisal srečanje vozil (ki ga je opazoval z razdalje 20- 30 metrov), streljanje (iz vozila Seat, v katerem sta bila oškodovanca), in ravnanje obdolženca po dogodku, ko je ta prišel k njegovi hčerki. Povedal je, da je obdolženec deloval izgubljeno in da je govoril „boljše, da sem jaz njega kot on mene“, ne da bi omenjal streljanje ali preminulega oškodovanca. O pogovoru z obdolžencem, preden ga je peljala na policijsko postajo, je izpovedala tudi I. I. Povedal ji je, da „je bilo nekaj na cesti, da je šel gledat, in videl, da nekdo iz avtomobila kaže orožje in v bran je tudi on pokazal, da ima orožje.“ Priča ne ve, kakšno in tudi ne, kje ga je dobil. Obdolženec ji je povedal tudi, da je iz „tistega avta nekdo začel streljati, potem pa da je zaslišal mater svojih otrok, to je J. J., da je zakričala, da je ustreljena. Potem je on začel nazaj streljati in ni bil prepričan, da je koga zadel, videl pa je, da je eden ustreljen v obraz, da je krvav, ni pa bil prepričan, da ga je on ustrelil.“ Njena sestra, K. K., je izpovedala, da jo je sestra vprašala, „kaj dobiš, če koga ubiješ.“ Kratkotrajno dopisovanje med pokojnim in J. J. v tednu pred očitanim dejanjem je opisala pokojnikova sestra, L. L., tudi v svoji izpovedbi 4. 10. 2022. Povedala pa je tudi, da je v trgovinskem centru slišala obdolženca, ki jo je prepoznal kot pokojnikovo sestro, govoriti, da „mu bo zdrobil vse kosti.“ Obdolženčeva partnerica J. J., tudi sama poškodovana v dogodku, je opisala srečanje in izpovedala, da je videla B. B. s pištolo, ki se je nagibal iz vozila Seat. Obdolženca na kraju dogodka ni videla in ne ve, kje je takrat bil. Povedala je tudi, da obdolženec ni bil ljubosumen, ko je izvedel, da si je dopisovala s B. B. 15. Dne 15. 11. 2022 je sodišče pridobilo mnenje izvedenca cestno-prometne stroke, v katerem izvedenec zaključuje, da je vozilo Audi prehitevalo vozilo Seat v nepreglednem ovinku, čez neprekinjeno črto, ter z naglo preusmeritvijo na vozni pas vozila Seat povzročilo prometno situacijo, v kateri je voznica vozila Seat s prednjim levim delom trčila v zadnji desni vogalni del vozila Audi. Razloga za naglo preusmeritev izvedenec ne pripisuje hipotetični prometni situaciji, ko bi nasproti pripeljalo neznano vozilo. O vzroku in okoliščinah smrti je dne 8. 11. 2022 podal mnenje izvedenec sodno-medicinske stroke. Jedro njegovih ugotovitev je, da je bil pokojni zadet z dvema projektiloma in da je smrt nastopila kot posledica strelne poškodbe glave in možganov.

16. Naloga sodišča pri presoji, ali je podan utemeljen sum očitanih kaznivih dejanj ali ne, ni dokazna ocena morebiti nasprotujočih si dokazov. V obravnavanem primeru je tudi z dokazi, pridobljenim po pravnomočnosti sklepa o uvedbi preiskave in po izdaji zadnjega sklepa o podaljšanju pripora podana zadostna in razumna podlaga za sum, da naj bi življenje pokojniku s strelnim orožjem vzel obdolženec in da naj bi poskušal vzeti življenje tudi drugemu oškodovancu. Prav tako je podana zadostna in razumna podlaga za sum motiva, ki naj bi pri tem obdolženca vodil. Razpoložljivo gradivo namreč pritrjuje navedbam, da naj bi se obdolženec na očitan način odzval na dopisovanje med J. J., ki je po lastnih navedbah obdolženčeva zunajzakonska partnerica, in pokojnim B. B. Celovita dokazna ocena zbranega gradiva pa je pridržana odločanju po opravljeni glavni obravnavi.

_Ponovitvena nevarnosti_

17. Okoliščine, ki naj bi izkazovale ponovitveno nevarnost in ki jih zatrjuje predlagateljica, so bile nazadnje presojene s pravnomočnim sklepom senata Okrožnega sodišča v Novem mestu I Ks 56151/2022 dne 3. 10. 2022, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani (12. in sl. točke obrazložitve sklepa okrožnega sodišča; 11. točka obrazložitve sklepa višjega sodišča). Vrhovno sodišče ugotavlja, da tudi gradivo, zbrano po izdaji navedenih sklepov, ne ponuja podlage za drugačno presojo obstoja pripornega razloga. Na eni strani teža in okoliščine očitanih dveh kaznivih dejanj, uperjenih zoper življenje dveh oškodovancev, in na drugi strani obdolženčeva predkaznovanost, tudi zaradi kaznivih dejanj s prvinami nasilja (v letih 2018 in 2019), utemeljujejo sklep, da je ponovitvena nevarnost kaznivih dejanj zoper življenje in telo podana. Okrožno sodišče je v obdolženčevem ravnanju prepoznalo stopnjevanje nasilnega vedenja. K temu velja dodati, da se obdolžencu očita ravnanje v javnosti, v neposredni bližini več ljudi. Okoliščine, na katere se opira ugotovitev ponovitvene nevarnosti, so tudi po presoji Vrhovnega sodišča takšne narave, da jim ni mogoče odreči nadaljnje relevantnosti. To velja toliko bolj, ker se obdolžencu očitajo kazniva dejanja, s katerimi je najhuje ogrožena varnost ljudi.

_Sorazmernost, neogibnost in trajanje pripora_

18. Vrhovno sodišče sprejema dosedanje ugotovitve v odločbah o priporu, ki v odvzemu prostosti prepoznavajo sorazmeren način zagotavljanja varnosti drugih ljudi. Ta sklep narekuje pomen kazenskopravne dobrine, nedotakljivosti življenja, v katero naj bi s svojim ravnanjem posegel obdolženec, ki se zrcali v vrsti in višini zagrožene kazenske sankcije.

19. Pripor ostaja tudi neogiben ukrep za zagotovitev varnosti drugih ljudi. Obdolženec je bil večkrat predkaznovan, z izrečenimi opozorilnimi sankcijami. Okoliščina, da se mu očita izvršitev kaznivih dejanj nekaj mesecev po izteku preizkusne dobe, določene s pogojno obsodbo zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, narekuje sklep, da je mogoče varnost drugih ljudi – ob sumu ravnanj, ki se mu očitajo, in njihove teže – zagotoviti le z odvzemom prostosti.

20. In končno, Vrhovno sodišče ugotavlja, da dosedanje okoliščine ne izključujejo ponovnega podaljšanja pripora. Preiskava poteka zdržema in brez zastojev. Državna tožilka je v predlogu navedla (tudi), da se pričakuje analiza pregleda telefonov in „prometa klicev“ zaradi razjasnitve vlog vpletenih oseb in da potrebuje tožilstvo dovolj časa za oblikovanje odločitve o obtožbi. O teh navedbah se zagovornik ni izjavil. Vrhovno sodišče je ob takšnih trditvah in stanju zadeve pri svoji odločitvi upoštevalo težo kaznivega dejanja in pomen dobrine, v katero naj bi posegel obdolženec, pri čemer posebnih posledic, ki bi jih pripor (poleg tistih, ki so z odvzemom prostosti neločljivo povezane) imel za obdolženca, Vrhovno sodišče ni zaznalo. Pričakovano dodatno gradivo, s katerim bo treba seznaniti obe stranki in jima omogočiti, da se o njem izjavita, ter skrbnost pri oblikovanju odločitve o obtožbi (upoštevajoč roke, določene v drugem odstavku 184. člena ZKP), zadoščata, da je Vrhovno sodišče predlogu deloma ugodilo in je pripor podaljšalo za en mesec, do 4. 1. 2023.