Jedro

Sodna odločba o zahtevi za izločitev sodnika ni opravilo, s katerim se zagotavlja pogoj za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj ali pravočasnost izdelave sodnih odločb, temveč je oblastvena izjava sodišča o konkretni zadevi, s katero odredi ali izreče pravno posledico glede zatrjevane okoliščine, ki naj bi vplivala na sodnikovo nepristranskost. Nebistveno je, da ZPP za odločanje o tem vprašanju ne pooblašča sodnika, ki je odločal o glavni stvari, ampak predsednika sodišča. Odločanje o zahtevi za izločitev zato ne predstavlja opravljanja „predsedniških poslov“. Pristojnosti za odločanje o zahtevi za izločitev tako tudi ni mogoče prenesti na drugega sodnika s pooblastilom, temveč so sodniki, ki so v primeru odsotnosti predsednika pristojni za odločanje o zahtevi za izločitev, določeni s tedaj veljavnim Letnim razporedom dela sodnikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v nov postopek predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo stečajne dolžnice za izločitev okrožnega sodnika svetnika Matjaža Štoka. Navedlo je, da niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale izločitev razpravljajočega sodnika. Institut izločitve sodnika ni namenjen sanaciji morebitnih procesnih napak v postopku, temveč so temu namenjena pravna sredstva. Domnevne nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo pri prepisu zvočnega posnetka, so tako lahko le predmet presoje v okviru pravnih sredstev. Dolžnica je že vložila ugovor zoper prepis zvočnega posnetka, o katerem bo sodišče še odločalo. Da bi bili podani še kakšni drugi subjektivni razlogi, ki bi vzbujali dvom o nepristranskosti sodnika, dolžnica niti ne navaja, še manj pa izkaže. 2. Zoper navedeni sklep je vložila dolžnica pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da o zahtevi za izločitev ni odločil pristojni sodnik, temveč je izpodbijano odločitev sprejel okrožni sodnik doc. dr. Janez Žirovnik, ki ni upravičen odločati o zahtevi za izločitev. Prvi odstavek 73. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da o zahtevi stranke za izločitev sodnika odloča predsednik sodišča, ta funkcija pa je zaupana okrožni sodnici svetnici dr. Jasni Murgelj. V četrtem in petem odstavku Letnega razporeda dela sodnikov za leto 2023 je izrecno določeno, da lahko v primeru odsotnosti predsednice in podpredsednika sodišča, določene predsedniške posle opravlja sodnik Janez Zeilhofer, o zadevah izločitve razpravljajočega sodnika pa odločajo sodniki Janez Zeilhofer, Danila Dobčnik Šošterič in mag. Jelka Kurnik, ne pa sodnik, ki je sprejel izpodbijano odločitev. Odločitev je zato obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi s kršitvijo ustavne pravice dolžnice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravica do zakonitega (naravnega) sodnika, ki naj bi bila dolžnici kršena, je opredeljena v drugem odstavku 23. člena Ustave. Ta določa, da lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom.

5. Odločanje o zahtevi za izločitev je po zakonu pristojnost predsednika sodišča,1 vendar pa ni del sodne uprave, temveč je del sojenja v konkretni zadevi. V zadeve sodne uprave sodi odločanje, upravljanje z znanjem, načrtovanje, organiziranje, kadrovanje, vodenje, koordiniranje, komuniciranje, spremljanje učinkov, poročanje, opravljanje s proračunom sodišča in druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj in pravočasnost izdelave sodnih odločb (prvi odstavek 60. člena Zakona o sodiščih - v nadaljevanju ZS). Sojenje pa sestavljajo vsa procesna dejanja, ki pomenijo uporabo materialnega in procesnega prava na ugotovljeno dejansko stanje. Glede na položaj v postopku razlikujemo pripravljalne odločbe, katerih cilj je izpolniti predpostavke za izdajo odločbe o glavni stvari, in končne odločbe, s katerimi se konča postopek.2

6. Sodna odločba o zahtevi za izločitev sodnika ni opravilo, s katerim se zagotavlja pogoj za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj ali pravočasnost izdelave sodnih odločb, temveč je oblastvena izjava sodišča o konkretni zadevi, s katero odredi ali izreče pravno posledico glede zatrjevane okoliščine, ki naj bi vplivala na sodnikovo nepristranskost.3 Nebistveno je, da ZPP za odločanje o tem vprašanju ne pooblašča sodnika, ki je odločal o glavni stvari, ampak predsednika sodišča. Odločanje o zahtevi za izločitev zato ne predstavlja opravljanja „predsedniških poslov“. Pristojnosti za odločanje o zahtevi za izločitev tako tudi ni mogoče prenesti na drugega sodnika s pooblastilom, temveč so sodniki, ki so v primeru odsotnosti predsednika pristojni za odločanje o zahtevi za izločitev, določeni s tedaj veljavnim Letnim razporedom dela sodnikov.

7. O zahtevi stečajne dolžnice za izločitev okrožnega sodnika svetnika Matjaža Štoka je bilo odločeno s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 6. 11. 2023. Na ta dan je veljala sprememba Letnega razporeda dela sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru za leto 2023 št. Su KS 1/2023, z dne 26. 10. 2023 (nadalje: Letni razpored sodnikov4), ki je bila objavljena na spletni strani sodišča (tretji odstavek 154. člena Sodnega reda5). Iz tedaj veljavnega Letnega razporeda sodnikov je izhajalo, da opravlja predsedniške posle predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru, okrožna sodnica svetnica doc. dr. Jasna Murgelj. Določeno je bilo tudi, da v primeru njene odsotnosti, na podlagi njenega pooblastila, opravljajo predsedniške posle sodniki Janez Zeihofer, doc. dr. Janez Žirovnik in mag. Mirjana Horvat Pogorelec. V Letnem razporedu sodnikov je bilo nadalje tudi določeno, da so bili za odločanje o zadevah izločitve razpravljajočega sodnika določeni sodniki: Janez Zeilhofer, Danila Dobčnik Šošterič in mag. Mirjana Horvat Pogorelec (točka d. četrtega odstavka I. tč. letnega razporeda sodnikov).

8. Iz tedaj veljavnega Letnega razporeda sodnikov je izhajalo, da so, v primeru odsotnosti predsednice sodišča, o zadevah izločitve razpravljajočega sodnika pristojni odločati sodniki: Janez Zeilhofer, Danila Dobčnik Šošterič in mag. Mirjana Horvat Pogorelec, ne pa tudi sodnik doc. dr. Janez Žirovnik, ki je izdal izpodbijani sklep. Pritožnik zato utemeljeno uveljavlja, da o zadevi izločitve ni odločal sodnik, ki je bil pristojen sprejeti to odločitev. Zaradi kršitve tretjega odstavka 73. člena ZPP v zvezi s 154. členom Sodnega reda je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo predsednici Okrožnega sodišča v Mariboru v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Na podlagi pravil zakona, ki ureja pravdni postopek, ki se v insolvenčnih zadevah uporablja smiselno, odloča o zahtevi stranke za izločitev razpravljajočega sodnika predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). 2 N. Betetto, v L. Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, Ur. list in GV založba, Ljubljana, 2005, stran 527. 3 Primerjaj VS RS sklep Cp 5/2017 z dne 11. 5. 2017. 4 Letni razpored sodnikov na določena pravna področja ali podpodročja določi predsednik sodišča (prvi odstavek 71. člena ZS). 5 Z letnim razporedom sodnikov se določi razporeditev sodnikov na sodne oddelke oziroma pravno področje, na katerem izvajajo sodno oblast, določi se vodje sodnih oddelkov, javnih knjig in služb, določi se preiskovalni sodnik, ki odloča o prikritih preiskovalnih ukrepih na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, razpored sodnikov v sodne senate, sodnike in senate za opravljanje nujnih procesnih dejanj ter razpored dežurstev v času poletnega poslovanja sodišč (154. člen Sodnega reda).