Jedro

Kar se tiče pritožbenih navajanj, da je rok prekratek, ker v hiši živi šest drugih oseb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica za te trditve ni predložila ali predlagala nobenih dokazov (npr. prijava stalnega prebivališča), ki bi izkazovali, da osebe bivajo v stanovanjski hiši, niti navedla razmerja do teh oseb ali pravne podlage (npr. najemna pogodba), ki daje tem osebam opravičenje do bivanja. Odsotnost teh relevantnih trditev in dokazov sodišču druge stopnje onemogoča, da bi se do teh navedb sploh lahko opredelilo. Kot že zgoraj navedeno, pa iz cenilnega poročila izhaja, da je stanovanjska hiša na predmetnih nepremičninah nedograjena in nevseljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu nepremičnini parc. št. 1617/1 k.o. (ID) in parc. št. 1617/2 k.o. (ID), oboje v solasti dolžnikov, vsakega do ½, izročilo kupki P.L.S. (1. točka izreka), dolžnikoma je naložilo, da izpraznita citirani nepremičnini in se v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa izselita iz navedenih nepremičnin ter ju proste oseb in stvari prepustita kupki (2. točka izreka), zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Mariboru je odredilo, da po pravnomočnosti sklepa pri predmetnih nepremičninah vpiše lastninsko pravico v korist kupke (3. točka izreka) in izbriše vpisane pravice in bremena v skladu z drugim in tretjim odstavkom 89. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1 (4. točka izreka).

2. Proti temu sklepu se pritožuje druga dolžnica. Očita, da je rok določen za izselitev prekratek in da na lokaciji hiše CR 17 a, ki je bila prodana živi šest oseb, katerih imena citira, ki so bile šele sedaj seznanjene z dejanskim stanjem. Navaja, da si zaradi finančne situacije in vseh ostalih stroškov novega bivalnega prostora ne morejo zagotoviti v tako kratkem času, da za izpraznitev potrebujejo dvanajst mesecev in da „z zakonom obstajajo členi, v kakšnem časovnem razmiku se (nepremičnina) preda“.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Podlaga za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu je določilo 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Po citiranem določilu sodišče izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katera je to določeno s sklepom o domiku po tem, ko je izdan sklep o domiku in položena kupnina.

5. V obravnavanem primeru sta izpolnjena oba pogoja. Sodišče je s sklepom o domiku z dne 28. 4. 2016 domaknilo nepremičnino edini ponudnici P.L.S.. Ta je 19. 5. 2016, to je v določenem ji roku 30 dni od vročitve sklepa o domiku, plačala kupnino. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno izdalo izpodbijani sklep.

6. Neutemeljeno se druga dolžnica upira odločitvi o izselitvi iz predmetnih nepremičnin. Po določbi drugega odstavka 192. člena ZIZ sodišče v sklepu o izročitvi odloči tudi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Sodišče je za grajano odločitev tako imelo zakonsko podlago.

7. Napačno si pritožnica razlaga, da zakon določa dolžino roka za izselitev. ZIZ posebnih določb o tem nima, zato mora izvršilno sodišče rok za izselitev določiti z upoštevanjem vseh konkretnih okoliščin posameznega primera. V obravnavani zadevi izvršba na nepremičnine pritožnice teče že od leta 2007. Že od takrat dalje je pritožnica lahko računala z možnostjo prodaje nepremičnine in posledično dolžnostjo izseliti se iz nje. Vsekakor pa je za to dejstvo, da se bo morala izseliti, vedela vse od izdaje sklepa o domiku (28. 4. 2016) in bi zato v tem času lahko urejala vse potrebno za izselitev. V izpodbijani odločitvi določen 15 dni je zato tudi po oceni sodišča druge stopnje primeren rok za izselitev, upoštevajoč tudi položaj upnika, ki od leta 2007 vodi izvršbo zoper drugo dolžnico, položaj kupke, ki je že položila kupnino, posebej pa dejstvo, ki izhaja iz cenilnega poročila sodnega cenilca A.V. z dne 17. 6. 2015, da predmetna nepremičnina predstavlja stavbišče in funkcionalno zemljišče nedokončane individualne stanovanjske hiše in da zgradba ni vseljiva (str. 8 cenilnega poročila) oziroma, da je nedograjena in nevseljena (str. 15 cenilnega poročila). Glede na dejstvo, da pritožnica v stanovanjski hiši ne biva, ji po prepričanju sodišča druge stopnje za izselitev in izročitev nepremičnini kupki, zadostuje že z izpodbijanim sklepom določen rok.

8. Kar se tiče pritožbenih navajanj, da je rok prekratek, ker v hiši živi šest drugih oseb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnica za te trditve ni predložila ali predlagala nobenih dokazov (npr. prijava stalnega prebivališča), ki bi izkazovali, da osebe bivajo v stanovanjski hiši, niti navedla razmerja do teh oseb ali pravne podlage (npr. najemna pogodba),(1) ki daje tem osebam opravičenje do bivanja. Odsotnost teh relevantnih trditev in dokazov sodišču druge stopnje onemogoča, da bi se do teh navedb sploh lahko opredelilo. Kot že zgoraj navedeno, pa iz cenilnega poročila izhaja, da je stanovanjska hiša na predmetnih nepremičninah nedograjena in nevseljena.

9. Pritožba iz navedenih razlogov ni utemeljena. Ker tudi uradni preizkus, ki ga je sodišče opravilo na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ, ni pokazal nepravilne uporabe materialnega prava in kršitev procesnih določb, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) :Po prvem odstavku 175. člena ZIZ najemno razmerje ne preneha s prodajo stvari, ki je predmet najema.