Jedro

Javna korist za razlastitev obravnavanih nepremičnin je izkazana, saj gre za zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo avtocestnega odseka s spremljajočimi objekti, katerega izgradnja je predvidena tudi v državnem lokacijskem načrtu (prvi in tretji odstavek 93. člena ZUreP-1).

Razlastitev je dovoljena tako po Ustavi kot po ZUreP-1 in v obravnavanem primeru razlastitve zemljišč, po katerih bo potekala avtocesta oziroma vzporedna cesta s spremljajočimi objekti, tudi po ZUPUDPP. Oba zakona natančno določata postopek razlastitve in sklenitev sporazuma (do tega v spornem primeru ni prišlo) med razlastitvenim upravičencem in razlaščencem o odškodnini oziroma nadomestilu, torej zaradi uporabe posledic, ki bi jih razlaščenec utrpel zaradi razlastitve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je v 1. točki izreka odločeno, da se razlastitvena zavezanka A.A. (tožnica v tem sporu) v korist razlastitvene upravičenke Republike Slovenije razlasti naslednjih nepremičnin: parcelna številka 448/2 k.o. ..., (ID ...) travnik v izmeri 161 m²; parcelna številka 433/6 k.o. ..., (ID ...) travnik v izmeri 1503 m²; parcelna številka 433/5 k.o. … (ID ...) travnik v izmeri 540 m² in parcelna številka 567/19 k.o. … (ID ...) travnik v izmeri 547 m². V nadaljnjih šestih točkah je odločeno o pridobitvi lastninske pravice Republike Slovenije, vknjižbah v zemljiški knjigi, določen je rok za začetek gradnje z gradbenimi deli dveh let od izvršljivosti odločbe, napotitvi razlastitvene zavezanke zaradi odškodnine na sodišče v nepravdnem postopku, da pritožba ne zadrži prenosa lastninske pravice na nepremičninah ter ugotovitev, da v postopku ni bilo stroškov.

2. V obrazložitvi upravni organ navaja, da gre za razlastitev nepremičnin za potrebe izgradnje načrtovanega odseka na avtocesti Draženci - Mednarodni mejni prehod Gruškovje, ki je del avtoceste A4 Slivnica - Hajdina (Draženci) - Gruškovje (Hrvaška meja). S tem se izboljšajo prometne povezave na območju SV Slovenije in s sosednjimi državami, ki so del vseevropskega prometnega TEN-T omrežja. Pravna podlaga je Uredba o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci - Mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS, številka 75/2010, v nadaljevanju Uredba), ki opredeljuje gradnjo avtocestnega odseka in spremljajočih objektov. Ugotovljeno je, da je v Uredbi v 4. členu v drugem odstavku v alinei k.o. ... navedena parcelna številka 433/1, iz katere sta nastali parcelni številki 433/6 in 433/7, parcelna številka 433/2, iz katere sta nastali parcelni številki 433/4 in 433/5, parcelna številka 448, iz katere sta nastali parcelni številki 448/1 in 448/2, in parcelna številka 567/1, iz katere sta nastali parcelni številki 567/18 in 567/19 (odločba geodetskega organa Ptuj, številka 02112-1111/2013-4 z dne 22. 7. 2013).

3. V nadaljevanju so navedene in obrazložene določbe 97. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) ter določbe 92. in 93. člena tega zakona. Opravljena je bila ustna obravnava z ogledom predmetnih nepremičnin, ki so se jo udeležile vabljene stranke in predstavniki investitorjev (DARS d.d.). Glede avtobusnega postajališča in njene lokacije navaja, da je ta bila prestavljena od začetka vasi, ker je tam najvišji del hrib in bi bili gradbeni posegi preveliki. Temu nasprotuje razlastitvena zavezanka. Ugovore glede lokacije novega avtobusnega postajališča je zavezanka podala šele v razlastitvenem postopku in zato nimajo takšnega pomena, kot bi bili, če bi bili podani v času javne razgrnitve državnega prostorskega načrta na občini oziroma javne razprave. Investitor je namreč dokončne lokacije posega v prostor določil šele po zaključeni javni razpravi. Obseg parcel, ki so v razlastitvenem postopku je manjši, kot je določen v Uredbi. Predlagana razlastitev je v javno korist, ker je za njeno dosego nujno potrebna in je v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, kot to zahtevajo določbe drugega odstavka 92. člena ZUreP-1. Lokacija nepremičnin je določena v Uredbi in ni na razpolago druge ustrezne lokacije za dosego istega namena, kot to zahteva določilo tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1. 4. Nujni postopek, ki ga predlaga razlastitvena upravičenka, je opredeljen v 104. členu ZUreP-1. Kot razlog razlastitveni upravičenec navaja veliko gospodarsko škodo, ki bi nastala, če ne bi bilo pravočasno pridobljeno gradbeno dovoljenje in pravočasno začet postopek same izgradnje in se s tem zagotovi poraba načrtovanih finančnih sredstev za gradnjo avtoceste v letu 2014. Ker je razlastitvena upravičenka utemeljila predlog za vodenje nujnega postopka in glede na splošno znano dejstvo, da prihaja na tem delu do velikih prometnih zastojev in ker Uredba ne zajema samo gradnjo avtoceste, ampak tudi gradnjo vzporednih cest in deviacij (preložitev stare trase pri rekonstrukciji ceste) preko kategoriziranih cest, je upravni organ zahtevi za razlastitev ugodil. 5. S pritožbeno odločbo tožena stranka potrjuje odločitev prvostopenjskega upravnega organa ter navaja investitorjeve navedbe na pritožbene ugovore, med drugim tudi glede parcelne številke 567/19, ki se nanaša na izgradnjo avtobusnega postajališča. Tudi če tega ne bi bilo, bi se na isti parceli nadaljevala nasipna brežina in bi bil poseg povsem enak oziroma primerljiv zdajšnjemu, ker je v namen zmanjšanja posega ob postajališču predviden podporni zid (Priloga: 1). Glede parcel 448/2, 433/6 in 433/5 navaja, da na teh ni sprememb glede na projekt gradbenih del in se parcela 488/2 potrebuje za izvedbo deviacije regionalne ceste (Deviacija 0094-1., 1-1C; med PB in P6 Priloga: 2); parceli 433/6 in 433/5 se potrebujeta za izvedbo javne poti (Deviacija 0094-1, 1-5; med P7 in P14 Priloga: 2). Niso upravičeni očitki razlastitvene zavezanke, da ne bo mogla izvajati paše živine na parceli 567/1, ki je po njenem mnenju ujeta med potokom Rogatica in načrtovanim postajališčem brez dostopa, ker se položaj te parcele bistveno ne spremeni. Jemlje se samo manjši pas celotne dolžine navedene parcele. Tudi dostop do te parcele ostane nespremenjen.

6. Tožena stranka v odločbi v nadaljevanju odgovarja na (pri)tožničine navedbe, da ne razume, zakaj so njena zemljišča sploh potrebna za gradnjo avtoceste, če na njih ta ne bo zgrajena in je ukrep razlastitve nepotreben. Tožena stranka razlaga, da je iz besedila Uredbe in iz listin spisa razvidno, da načrtovani odsek avtoceste predstavlja zadnji del avtoceste A4 Slivnica - Hajdina (Draženci) - Gruškovje (hrvaška meja), ki ga je treba obravnavati kompleksno, kar pomeni, da je poleg avtoceste treba urediti in izboljšati tudi spremljajoče ureditve, to je ceste, ki se priključujejo na avtocesto (dovoz) in lokalne ceste - vzporedne ceste, ki povezujejo tamkajšnje kraje in katerih trase so se zaradi gradnje avtoceste spremenile. Posegi niso nastali brez potrebe in brez strokovnih analiz, ampak gre za takšne, ki jih predvideva državni lokacijski načrt. Tako se na zemljiščih (pri)tožnice, kot izhaja iz grafičnih prikazov - legend ter katastrskih grafičnih prikazov, na parceli 448/2 predvideva izgradnja odseka vzporedne ceste ob zahodni strani avtoceste od križišča K14 do križišča K15 pri priključku Zakl (dvaindvajseta alinea prvega odstavka 9. člena Uredbe) in na parcelah 433/6 in 433/5 izgradnja javne poti in sicer s premikom javne poti (deviacijo) JP 957631 z nadvozom čez avtocesto v KM8+944 (osemindvajseta alinea prvega odstavka 9. člena Uredbe). Gre za posege, ki so izkazano del sprejetega državnega prostorskega načrta, ki poleg izgradnje in ureditve avtocestnega odseka Draženci MMP Gruškovje, ki predstavlja še zadnji nezgrajeni odsek avtocestnega omrežja do sosednje države Hrvaške, predstavljajo izgradnjo vzporedne ceste od Pobrežja do obstoječega nadvoza, ki prečka avtocesto v KM12+960, kjer se naveže na obstoječe stanje lokalne ceste LC 457031 (Kozminci - 3 Vode), ki omogoča dostope na zemljišče in objekte v Republiki Sloveniji, z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za njeno nemoteno funkcioniranje, varovanje okolja in oblikovanje obcestnega prostora. S tem je tudi izkazana javna korist. 7. Glede na razlastitev parcele 567/19 za namene izgradnje avtobusnega postajališča navaja, da se to zemljišče nahaja na drugem območju kot ostala zemljišča, kar pa ne pomeni, da ne more biti ob izkazanih pogojih razlog za razlastitev. Uredba kompleksno ureja načrtovano avtocestno omrežje, poleg izgradnje same avtoceste še gradnjo drugih objektov in ureditev. Iz četrtega odstavka 8. člena Uredbe je razvidno, da se bo vzdolž celotnega odseka avtoceste uredila vzporedna cesta, na kateri bo deset parov avtobusnih postajališč, med drugim tudi na zemljišču pritožnice. Po vpogledu v Prilogo 1 in priloženi grafični prikaz - legendo ter v spletni portal Atlas okolja je ugotovljeno, da razlaščeni del zemljišča predstavlja vzdolžni in ozek pas prvotne parcele 567/1, na katere se dostopa preko parcel 349/19, 714/34 - predstavljata cesto in parceli 714/36 in 567/20 - predstavljata dvorišče objekta na parceli 587/8, zato ne držijo navedbe (pri)tožnice, da zaradi onemogočenega dostopa paše živine na parceli 567/18 ne bo mogla izvrševati. Glede razlastitve parcel 6/8 in 351/3, ki sta v lasti (pri)tožnice ter ležita nasproti parcele 567/19 in glede katerih očitno še teče postopek razlastitve, tožena stranka pojasnjuje, da se do ugovorov, ki se nanašajo na ti dve parceli ne more opredeliti, ker nista del teh postopkov.

8. Tožnica v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da gre za dva sklopa parcelnih številk tistih, ki ležijo v bližini predvidene trase in sicer 448/2, 433/6 in 433/5 k.o. ... Te so oddaljene od parcele 567/19 več kot 1.500 m. Teh parcel si upravni organ na kraju samem ni ogledal in tožnici ni bilo obrazloženo, zakaj je potrebna njihova razlastitev.

Po neuradnih podatkih naj bi se na njih gradil tretji nadvoz za kraj B., ki je oddaljen od prejšnjega le kakšnih 800 m. S takšnim priključkom so nezadovoljni tudi v Občini Žetale.

9. Parcela 567/19 k.o. … meji na sedanjo lokalno cesto Podlehnik - Kozminci in je meja med katastrsko občino .. in ... V času izdaje izpodbijane odločbe je vložena zahteva za razlastitev še parcel 6/8 dvorišče in 351/3 travnik, vse k.o. ... Vse parcele naj bi bile razlaščene za gradnjo avtobusnega postajališča ob vzporedni cesti, sedanji lokalni cesti. Te parcele je treba obravnavati kot enotno zemljišče, saj tvorijo ohišnico stanovanjske hiše, vrt in gospodarsko poslopje. Po odvzemu teh parcel je tožnica ukleščena med hrib in cesto s slabim dostopom, onemogočena v funkcioniranju male kmetije in gre za neprimerno gradnjo infrastrukturnega objekta. Upravni organ si je ogledal le parcelo 567/19, ostalih parcel ne. Izjava državne pravobranilke na ogledu, da so gradbeni posegi na ravnini lažji, je brezpredmetna. Parcela 567/19 je v poplavnem območju ob reki - potoku Rogatca. Z gradnjo na teh zemljiščih se tožnici odvzema vrt, ohišnica stanovanjskega in gospodarskega poslopja. Njeno dvorišče bo tako zoženo, da ne bo mogla upravljati kmetijskih traktorjev s priključki in normalno uporabljati hleva.

10. Podražila se bo gradnja postajališča, ker je locirana izven naselja C. in bo služila sama sebi. Po razgrnitvi načrtov se ni nič spreminjalo glede tega postajališča in ni bila predvidena nova lokacija. Ko pa so občani zanjo izvedeli, so podali pisno peticijo. Projekt se je spreminjal in prilagajal, poudarek je bil na glavni avtocesti, lokalne ceste, ki jo vzporedno spremljajo, se ni predstavilo. Tudi nadvoz, katerega gradnja je delno predvidena na njenem zemljišču, se je določil v poznejši fazi in ne v fazi razgrnitve projekta. Gradnja avtobusnega postajališča ne opravičuje nujnosti začetka razlastitvenega postopka, ker nima nobene prioritete v terminskem planu gradnje avtoceste, s katerim tožnica ni seznanjena. Sam ZUreP-1 navaja milejša sredstva, ki bi jih razlastitveni upravičenec lahko uporabil, a tega ni niti poiskušal. Investitor ignorira predloge vaščanov in tožnice in bi si v naravi tudi lahko ta zemljišča ogledal. S tem so kršena določila Zakona o splošnem upravnem postopku. Postajališče lokalnega pomena služi krajanom in ne avtocesti, torej ni njegova gradnja v smislu javnega interesa. Vprašanje je, ali gre le za postajališče ali kakšen odstavni pas, saj količina odvzetega zemljišča predstavlja prevelik obseg samo za ta namen. Tožnica je bila v tem postopku postavljena v neenakopraven položaj. Ostale nepremičnine bodo zanjo izgubile gospodarski pomen. Glede tega se upravni organ ni opredelil. Nujnost postopka ni izkazana. Vsi, ki živijo v bližini ceste Draženci - Gruškovje, že cca 30 let poslušajo o potrebni gradnji navedenega odseka ceste. Te razmere so bile drastične pred razpadom Jugoslavije, potem pa je promet upadel. Zastoji na cesti so samo zaradi mejne kontrole (Schengen) Slovenije in Hrvaške, ne pa zaradi ceste. Teh okoliščin nova avtocesta ne bo spremenila. Ko bo lokalna cesta spremenjena oziroma kategorizirana kot vzporedna cesta, je za krajane pričakovati neugodnosti ob morebitnem zaprtju avtoceste. Trpeti bodo morali preusmerjeni tranzitni promet, sami pa se ne bodo imeli kam umakniti.

11. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Predlaga tudi, da se to odločanje združi z odprtim razlastitvenim postopkom iste Upravne enote Ptuj, številka 352-148/2014-11 (04058), ki se vodi zoper tožnico.

12. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

13. Tožba ni utemeljena.

14. Materialno pravna podlaga za odločanje v tem sporu je Zakon o uvrščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP). Ta v prvem odstavku 2. člena določa, da so prostorske ureditve državnega pomena prostorske ureditve, ki so zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti ob upoštevanju ciljev prostorskega načrtovanja pomembne za prostorski razvoj Republike Slovenije in ki jih načrtuje država. V drugem odstavku 2. člena tega zakona je določeno, da so prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka med drugim tudi prostorske ureditve s področja mejnih prehodov in cestne infrastrukture, kar nedvomno izkazuje, da gre pri razlaščanju tožničinih zemljišč za realizacijo sprejete prostorske ureditve državnega pomena. V 52. členu zakona so predvidene tudi posebne določbe glede razlastitev in omejitev lastninske pravice, ki v drugem odstavku določa, da se šteje, da je javna korist za nepremičnino, za katero je skladno s prvim in drugim odstavkom 93. člena ZUreP-1 določen razlastitveni namen, ter nepremičnino iz prejšnjega odstavka izkazana, če je predvidena v načrtu.

15. Upravni organ prve stopnje je na podlagi petega odstavka 52. člena ZUPUDPP že izdal sklep številka 352-36/2014-3-(02003) z dne 6. 5. 2014, o začetku razlastitvenega postopka, v katerem je ugotovljeno, da je javna korist izkazana. Na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZUPUDPP, je namreč javna korist za razlastitev obravnavanih nepremičnin izkazana, saj gre za zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo avtocestnega odseka s spremljajočimi objekti pri izgradnji AC odseka Draženci - MMP Gruškovje, katere izgradnja je predvidena tudi v državnem lokacijskem načrtu (prvi in tretji odstavek 93. člena ZUreP-1). V spornem primeru je to prej navedena Uredba, ki vsebuje vse, v obeh upravnih odločbah navedene tožničine parcele, ki so se po uvedbi postopka razlastitve geodetsko razparcelirale, kar med strankami postopka ni sporno.

16. Glede na to, da sodišče v celoti sledi dejanskim in pravnim razlogom, ki so navedeni v prvostopenjski odločbi in še obširno dopolnjeni z razlogi v pritožbeni odločbi, le-teh sodišče v izogib ponavljanju v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ponovno ne navaja in še dodaja:

17. Kot izhaja iz tožbenih ugovorov, ki so povsem enaki pritožbenim navedbam zoper prvostopenjsko odločbo in je nanje tožena stranka že pravilno in zelo podrobno odgovorila, se ti nanašajo tudi na parceli 6/8 in 351 obe k.o. ..., ki pa nista nepremičnini obravnavani v tem razlastitvenem postopku. Ti dve parceli naj bi bili povezani s parcelo 567/19 k.o. … in tožnica glede teh treh parcel predlaga, da se zaradi enotnega obravnavanja (po navedbah tožnice skupno tvorijo ohišnico stanovanjske stavbe, vrt in gospodarsko poslopje) združijo z odprtim razlastitvenim postopkom, ki se zoper tožnico vodi pred Upravno enoto Ptuj, številka 352-148/2014-11 (04058). Glede tega predloga sodišče pojasnjuje, da se v tem upravnem sporu izpodbija samo zakonitost dokončne upravne razlastitvene odločbe (2. člen ZUS-1), katerih predmet pa nista parceli 6/8 in 315 k.o. ... Sodišče tudi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, da gre na parceli 567/19 k.o. … za poplavno območje, ker takšno morebitno območje vpliva na postopke v zvezi z izdajo drugih dovoljenj, ki pa niso predmet tega razlastitvenega postopka.

18. Kot že navedeno, je imel upravni organ podlago za izvedbo razlastitvenega postopka v popolno vloženi zahtevi za razlastitev razlastitvenega upravičenca in v obeh upravnih aktih navedenih predpisnih določbah ter v Uredbi, s katero je sprejet državni prostorski načrt za prej navedeni avtocestni odsek, ki med drugim zajema tudi sporne tožničine parcele. 8. člen Uredbe določa, da se vzdolž celotnega odseka avtoceste uredi vzporedna cesta in v četrtem odstavku tega člena ureditev 10 parov avtobusnih postajališč, katerih lokacije so samo okvirno določene. Sodišče tako ne more upoštevati samo pavšalnih tožbenih ugovorov v zvezi z avtobusnim postajališčem, glede na to, da je sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe omejena na razlastitev v Uredbi navedenih tožničinih parcel, sama morebitna postavitev tega objekta na sporno parcelo pa ni niti listinsko izkazana. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor kršitve postopkovnih določb, ker tožnici v postopku ni bila dana možnost sodelovanja. Opravljena je bila ustna obravnava, združena z ogledom kot to izhaja iz zapisnika z dne 3. 7. 2014, iz listin v upravnem spisu pa je razvidno tožničino sodelovanje v tem postopku.

19. Sodišče še pojasnjuje, da je razlastitev dovoljena tako po Ustavi kot po ZUreP-1 in v obravnavanem primeru razlastitve zemljišč, po katerih bo potekala avtocesta oziroma vzporedna cesta s spremljajočimi objekti, tudi po ZUPUDPP. Oba zakona natančno določata postopek razlastitve in sklenitev sporazuma (do tega v spornem primeru ni prišlo) med razlastitvenim upravičencem in razlaščencem o odškodnini oziroma nadomestilu, torej zaradi uporabe posledic, ki bi jih razlaščenec utrpel zaradi razlastitve (tudi sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 324/2015, X Ips 74/2010 in X Ips 246/2015). Glede na navedeno postopkovno odločanje, sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nemožnost gospodarjenja, zmanjšanje vrednosti nepremičnin, okoliščin v zvezi s tožničino gospodarsko dejavnostjo, kot tudi ne ostalih tožbenih ugovorov, ker v tem sporu niso pravno relevantni.

20. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.