Jedro

S postavitvijo opečnih cvetličnjakov se je spremenilo obstoječe stanje v prostoru in se je poseglo v prostor, zato bi si moral investitor v skladu z ZUN za tak poseg v prostor pridobiti ustrezno upravno dovoljenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 14.2.2000. S to odločbo je tožena stranka delno ugodila tožnikovi pritožbi zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota L. z dne 17.9.1999, spremenila 2. točko izreka glede prepovedi iz 76.c člena ZUN, v ostalem pa je pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje pa zavrnila. S to odločbo je upravni organ prve stopnje odločil, da mora investitor M.G. v roku 30 dni odstraniti armirano betonski objekt v gradnji tlorisnih dimenzij 3,5 m x 4,4 m na vzhodnem delu zemljišča parc. št. 313/302 k.o. T.p., ki je dne 16.9.1999 obsegal temeljno ploščo na relativni višinski kot-1,2 m, obodne zidove ter stropno ploščo na relativni višinski koti 1,20 m ter dohodno rampo v obliki betonskega hodnika tlorisa 1,0 m x 2,6 m (točka 1a izreka odločbe), odstraniti nasutje iz jalovine na površini 18,0 m x 11,0 m višine 0,5 m na zemljišču s parc.št. 313/71 k.o. T.p. (točka 1b izreka odločbe), odstraniti dve okrasni opečni stopničasti konstrukciji tlorisa 5,0 m x 2,0 m višine 0,5 m do 1,0 m na zemljišču s parcelno številko 313/302 k.o. T.p. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške, da če investitor v predpisanem roku ne bo opravil naloženega dejanja, kot je določeno v 1. točki izreka, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške (točka 3 izreka odločbe), da bo stroške postopka, nastale z izvršbo, plačal investitor na podlagi posebnega sklepa (točka 4 izreka odločbe), ter da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve (točka 5 izreka odločbe).

Po presoji sodišča prve stopnje je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da tožnik za sporne posege v prostor (gradnja armirano betonskega objekta na parc.št. 313/302, nasutje jalovine na parc.št. 313/71 in postavitev dveh okrasnih opečnih stopničastih konstrukcij na parc.št. 303/302 vse k.o. T.p.) ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97). Nadalje je navedlo, da ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi bil v obravnavani zadevi po določbi 73. člena ZUN primernejši izrek sanacije s pridobitvijo ustreznega dovoljenja in ne vzpostavitev prejšnjega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča je neutemeljen tudi tožbeni ugovor, da opečni cvetličnjaki pred stanovanjsko hišo ne predstavljajo gradnje, za katero bi bilo po določbah ZUN potrebno upravno dovoljenje. V zadevi je pravno nepomembno, da gre v primeru opečnih cvetličnjakov za zunanjo ureditev stanovanjske hiše in je njihov namen olepšanje okolice, saj je tudi za poseg v prostor iz teh razlogov pred začetkom izvajanja del potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje.

Tožnik vlaga pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava V pritožbi navaja, da objekta ni mogoče odstraniti, ker to preprečuje dostop, česar pa urbanistični inšpektor ni ugotavljal, čeprav bi glede na dejansko stanje to lahko storil. Urbanistični inšpektor bi moral zato odrediti sanacijo s pridobitvijo ustreznega dovoljenja, ne pa naložiti tožniku, naj odstrani objekt in vzpostavi prejšnje stanje. V pritožbi še navaja, da postavitev opečnatih cvetličnjakov ni gradba in da gre za ureditev cvetličnega vrta, za kar ni potrebno nobeno upravno dovoljenje. Cvetličnjak oziroma cvetlična korita v opečni izvedbi so sestavni del nepremičnine, za katero je bilo dovoljenje že izdano, saj gre zgolj za urejanje zunanjosti stanovanjske hiše. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo tožnika. V obravnavani zadevi gre za ukrep urbanističnega inšpektorja na podlagi 73. člena ZUN. Med strankama ni sporno, da je tožnik investitor obravnavanih del: armiranobetonskega objekta ter dveh okrasnih opečnih stopničastih konstrukcij na zemljišču parc.št 313/302 k.o. T.p. in da za navedena dela nima ne lokacijskega dovoljenja in ne odločbe o dovolitvi priglašenih del. Sporno pa je, ali je postavitev okrasnih opečnih stopničastih konstrukcij (opečnatih cvetličnjakov) takšna gradnja oziroma poseg v prostor, za katero bi bilo potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje po ZUN. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da postavitev opečnih cvetličnjakov v obravnavani zadevi predstavlja tako gradnjo oziroma poseg v prostor, za katerega bi bilo glede na določbe ZUN potrebno pridobiti ustrezno upravno dovoljenje. S postavitvijo opečnih cvetličnjakov se je namreč spremenilo obstoječe stanje v prostoru in se je poseglo v prostor, ZUN pa določa, da si mora investitor za vsako gradnjo objekta oziroma posege v prostor pridobiti ustrezno upravno dovoljenje, bodisi lokacijsko dovoljenje (50. člen ZUN) bodisi odločbo o dovolitvi priglašenih del (62. člen ZUN), če gre za posege iz 51. člena ZUN. Pritožbeni ugovor, da za postavitev opečnatih cvetličnjakov v obravnavani zadevi ni potrebno pridobiti ustreznega dovoljenja po ZUN, zato ni utemeljen. V skladu s 73. členom ZUN odredi urbanistični inšpektor v primeru, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, da se objekt ali del objekta odstrani in vzpostavi prejšnje stanje, če pa to ni možno, pa odredi, da se poseg v prostor sanira drugače. Glede na v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljen pritožbeni ugovor, da vzpostavitev v prejšnje stanje v obravnavani zadevi ni mogoča. Ukrep odstranitve posega v prostor je neločljivo povezan z vzpostavitvijo prejšnjega stanja in s pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da odstranitev ni mogoča, ker to preprečuje dostop oziroma da ukrepa realno ni mogoče več izvršiti, tožnik ni izkazal, da vrnitev v prejšnje stanje ni možna in bi bilo zato treba izreči drugačno sanacijo posega. Glede na navedeno in ker za odreditev inšpekcijskega ukrepa zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja, sta po presoji pritožbenega sodišča tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno presodila, da je izrek urbanističnega ukrepa po 73. členu ZUN utemeljen.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, in tudi ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73.člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.