Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik, ki je uveljavljal sodno varstvo zoper upravna akta tožene stranke o negativni uskladitvi pokojnin, je tekom sodnega postopka umrl. Pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, kar pomeni, da jih niti v sodnem postopku ne more uveljavljati nihče drug, razen zavarovanca. Če zavarovanec ali uživalec določene denarne dajatve med postopkom umre, ni več tožeče stranke, s katero bi se nadaljeval sodni postopek. Ker je sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek smrti tožnika, ki v sodnem postopku ne more več biti stranka, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) razveljavi in postopek ustavi.
1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo odločbo št. ... z dne 21. 1. 2013 in iste opr. št. z dne 27. 8. 2012 ter ugotovilo, da znaša starostna pokojnina tožnika od 1. 6. 2012 dalje 698,57 EUR na mesec (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek na izplačilo neizplačanega dela pokojnine v znesku 76,57 EUR mesečno od 1. 6. 2012 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je izreklo, da je tožena stranka dolžna tožniku v 15 dneh povrniti 116,08 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).
2. Zoper I. in III. točko izreka prvostopenjske sodne odločbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev I. točke izreka in zavrženje tožbe ter spremembo stroškovnega izreka tako, da tožnik trpi sam svoje stroške postopka.
Po mnenju pritožbe odprava izpodbijanih odločb ni utemeljena niti ugotovitev, koliko znaša starostna pokojnina od 1. 6. 2012 dalje. Takšna sodba je tudi v nasprotju s sodno prakso pritožbenega sodišča. Pravni interes, ki je sicer obstajal ob vložitvi tožbe, je po izdaji odločbe ... z dne 24. 6. 2013 prenehal in si stranka svojega položaja ne more več izboljšati. V takšnem primeru je potrebno tožbo zavreči. Navaja, da je tožnik 9. 10. 2014 umrl. 3. Pritožba je utemeljena.
4. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) je potrebno ugotoviti, da je pritožba utemeljena že v zvezi z navedbo, da je tožnik 9. 10. 2014 umrl. 5. Iz sodnega spisa je sicer razvidno, da je bila v predmetni zadevi izpodbojna tožba zoper odločbo št. ... z dne 21. 1. 2013 o negativni uskladitvi pokojnine, vložena 28. 2. 2013. Vendar pa iz centralnega registra prebivalstva dejansko izhaja, da je tožnik, roj. 22. 9. 1923, dne 9. 10. 2014 umrl, kot je navedeno v pritožbi.
Ker je tožnik med sodnim postopkom umrl, sodna odločba v izpodbijani I. in III. točki izreka ni zakonita zaradi absolutne bistvene kršitve iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
6. Po načelni določbi 1. odstavka 5. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1), ki jo je glede na 390. člen veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012; v nadaljevanju ZPIZ-2) še potrebno uporabiti, so namreč pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, z izjemo zapadlih denarnih zneskov, ki niso bili izplačani do smrti uživalca.
Neprenosljivost in nepodedljivost osebnih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pomeni, da jih niti v sodnem postopku ne more uveljavljati nihče drug, razen zavarovanca. Če zavarovanec ali uživalec določene denarne dajatve med postopkom umre, kot v obravnavani zadevi, več ni tožeče stranke, s katero bi se nadaljeval sodni postopek. Pravica do sodnega varstva glede na pravno naravo predmeta spora s smrtjo tožnika, ugasne. Dediči v smislu 208. člena ZPP, ne morejo nadaljevati postopka(1).
7. Ker je v skladu z 80. členom ZPP potrebno ves čas postopka, vključno na pritožbeni stopnji, po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v sporu, je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka zaradi smrti tožnika na temelju 3. odstavka 354. člena ZPP razveljaviti in postopek ustaviti. Preminuli tožnik ne more biti stranka v predmetnem sodno socialnem sporu.
8. Zaradi predhodno obrazloženega je pritožbeno sodišče, ne da bi se mu bilo potrebno opredeljevati še do ostalih uveljavljanih pritožbenih razlogov, odločilo kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe.
(1) Takšno stališče je v zadevah opr. št. VIII Ips 156/2010, VIII Ips 263/2013 zavzelo Vrhovno sodišče RS, v zadevi opr. št. Psp 280/2013 pa tudi pritožbeno sodišče.