Jedro

Neveljavnost oporoke se upošteva le, če se uveljavlja in sodišče ne presoja po uradni dolžnosti, ali je oporoka po obliki veljavna ali ne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se pisna oporoka pred pričami z dne 9. 11. 2009, pokojnega J. Z., razveljavi. Glede stroškov je odločilo, da je toženec dolžan prvemu in drugemu tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 1.866,85 EUR, tretjemu tožniku pa v višini 1.848,00 EUR, vse v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnikov v celoti zavrne, podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožbeni zahtevek, o katerem je sodišče odločilo v točki I. izreka sodbe, je nesklepčen in bi ga moralo sodišče iz tega razloga zavrniti. Ob očitku izpodbijane sodbe (neveljavnost oporoke, ker naj bi kot oporočna priča nastopala zunajzakonska partnerica tožene stranke, v korist katere je oporočitelj naredil oporoko), bi šlo za neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki oporoke, torej za ugotovitev neveljavnosti oporoke v smislu 76. člena Zakona o dedovanju, sodišče pa je razsodilo, da se zapustnikova oporoka razveljavi, kar pomeni, da je odločalo o izpodbojnosti oporoke zapustnika. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodba nima zadostnih razlogov za odločitev. Sodišče zaključuje, da med toženo stranko in oporočno pričo Z. M. obstaja dalj trajajoča življenjska skupnost, vendar glede te okoliščine v razlogih sodbe ni zadostnih razlogov. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana tudi v zvezi z vsebino točke 5 obrazložitve sodbe v delu, ki se nanaša na oporočno pričo A. F. Pritožba navaja, kateri pogoji morajo biti podani za obstoj zunajzakonske skupnosti ter zatrjuje, da med toženo stranko in oporočno pričo zunajzakonska skupnost ne obstaja in ni obstajala, ne glede na to, da Z. M. živi v istem stanovanju kot tožena stranka. Tožena stranka in Z. M. živita vsak svoje življenje, ločeno eden od drugega, Z. M. ima ločeno ležišče od ležišča tožene stranke in sicer v svoji sobi, s toženo stranko imata ločeno gospodinjstvo in vsak svojo ekonomijo. Z. M. se pretežno prehranjuje v službi, med vikendom ima svoje aktivnosti in svoje interese ter svoje življenje, ločeno od tožene stranke. Vsak od njiju ima svojo družbo in svoje prijatelje, s katerimi se družita in sestajata vsak zase in ne skupno. Med njima ni nobene medsebojne čustvene navezanosti in tudi ne spolnega razmerja in življenja. Pričevanje priče T. L. je neresnično in tožena stranka verodostojnosti te priče tudi sicer oporeka. Podatki spisa ne izkazujejo, da bi tožena stranka in oporočna priča Z. M. živela kot mož in žena v ekonomski in čustveno navezani skupnosti, to je v duhovnem in ekonomskem smislu kot mož in žena, kar je pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti. Zgolj dejstvo, da živita v istem stanovanju, za kar Z. M. ne plačuje najemnine, ko ima sicer status stanovalke v tem stanovanju, za obstoj zunajzakonske skupnosti ne zadošča. Sama tožena stranka nato v pritožbi že navedeno še dodatno obrazlaga in podaja še druge navedbe, ki pa jih sodišče druge stopnje ne povzema, saj je razveljavitev sodbe potrebna že iz razlogov, ki so navedeni in uveljavljani že v pritožbi, sestavljeni po odvetniku. Tožena stranka je pritožbo tudi dopolnila, vendar prepozno, zato tudi te navedbe niso povzete.

3. Prvo in drugotožeča stranka sta vložili odgovor na pritožbo, v odgovoru tej nasprotujeta in predlagata njeno zavrnitev, tožena stranka pa v odgovoru na odgovor na pritožbo slednjemu nasprotuje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Neutemeljena je pritožbena navedba glede nesklepčnosti tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo zaradi obličnostnih napak in se z ostalimi razlogi za neveljavnost oporoke ni ukvarjalo, vendar gre tudi v takem primeru za spodbojnost oporoke. Neveljavnost se upošteva le, če se uveljavlja in sodišče ne presoja po uradni dolžnosti, ali je oporoka po obliki veljavna ali ne, pri čemer se lahko oporoka izpodbija v določenih rokih (glej 76. člen Zakona o dedovanju, ZD).

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede zaslišanja oporočne priče A. F. oziroma navedeno niti ni odločilno, saj je zaslišanje te priče predlagala tožeča in ne tožena stranka, zato slednja kršitve, ki naj bi bila storjena s tem, ker ta priča ni bila zaslišana, oziroma zatrjevanih zmotnih razlogov v zvezi s tem ne more uveljavljati.

7. Utemeljeno pa pritožba uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje o obstoju zunajzakonske skupnosti med tožencem in Z. M. (14. točka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zunajzakonska skupnost med tožencem in Z. M. obstaja, vendar pa glede tega ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Tudi zunajzakonska skupnost namreč temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev živeti skupaj, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Poleg tega je pomembna tudi ekonomska skupnost partnerjev ter njena notornost. 8. Sodišče prve stopnje je na podlagi vtisa prič in tožnikov zaključilo, da naj bi med tožencem in Z. M. obstajala trajna življenjska skupnost zaradi njunega dolgoletnega skupnega življenja, pri čemer je nekaj prič izpovedalo, da naj bi toženec in Z. M. navzven delovala kot zakonski par. Vendar pa ta ugotovitev ter ugotovitev dolgoletnega skupnega bivanja še ne zadoščata za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti. Odločilno je tudi, ali je podana v razmerju tudi ekonomska skupnost partnerjev, glede tega pa sodišče prve stopnje, kljub temu, da to toženec odločno zavrača in je o tem izpovedal tako on, kot priča Z. M., v sodbi ni navedlo razlogov. Že iz tega razloga je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj sodišče druge stopnje kršitve določb postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (354. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

9. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje navede razloge o vseh odločilnih dejstvih, torej glede vseh elementov obstoja izvenzakonske skupnosti med tožencem in Z. M. Če obstoja vseh elementov ne bo ugotovilo, pa bo moralo ugotavljati, ali je oporoka neveljavna iz drugih, v tožbah zatrjevanih razlogov (oporočna nesposobnost, lažna oporoka).

10. Zaradi razveljavitve sodbe iz navedenega razloga, na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).