Up-215/00

3. 4. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. na seji senata dne 3. aprila 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. II K 89/99 z dne 17. 5. 2000 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Mariboru pritožnika spoznalo za kriva kaznivega dejanja nezakonite vselitve in jima izreklo pogojni obsodbi. Iz sodbe izhaja, da pritožnika nista napovedala pritožbe zoper sodbo. Pritožnika v ustavni pritožbi in njeni dopolnitvi navajata, da jima v postopku ni bila zagotovljena pravica do obrambe s pomočjo zagovornika. Z izpodbijano sodbo naj bi jima bile kršene pravice iz 14., 22. in 25. člena Ustave, ker sodišče v zapisnik o glavni obravnavi ni zapisalo njune napovedi pritožbe. S tem naj bi ju prikrajšalo za pravico do pravnega sredstva. Navajata tudi, da nista storila dejanja, za katero sta obsojena. Predlagata, naj Ustavno sodišče obravnava ustavno pritožbo pred izčrpanjem pravnih sredstev.

2.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

3.Pritožnika izpodbijata sodbo, izdano v kazenskem postopku na prvi stopnji. Zoper takšno sodno odločbo lahko po določbi prvega odstavka 366. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) upravičenci, ob izpolnjenih pogojih, ki jih določa zakon, vložijo pritožbo kot redno pravno sredstvo. Po določbi 368. člena ZKP morajo upravičenci pritožbo predhodno napovedati. Iz ustavne pritožbe in priloženih listin ni razvidno, da bi pritožnika pritožbo vložila. S tem nista izčrpala niti rednega pravnega sredstva zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru.

4.Pritožnika zatrjujeta tudi kršitve, storjene v postopku z napovedjo pritožbe, kar naj bi bil razlog, da pritožbe nista vložila. Po prvem odstavku 89. člena ZKP lahko sodišče obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za napoved pritožbe, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, da napove pritožbo, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje in obenem napove pritožbo. Po prvem odstavku 420. člena ZKP pa se lahko zoper pravnomočno sodno odločbo in sodni postopek, ki je tekel pred njo, po pravnomočno končanem postopku vloži zahteva za varstvo zakonitosti. Po navedeni določbi je torej dopustno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti neposredno zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, z njo pa je mogoče uveljavljati tudi kršitve v postopku z napovedjo pritožbe. Pritožnika nista izkazala, da bi uporabila katero izmed pravnih poti za odpravo kršitve pravice do pritožbe.

5.Pritožnika torej za uveljavitev zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin nista izčrpala niti rednih pravnih sredstev. Pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev pa tudi izjemno obravnavanje po drugem odstavku 51. člena ZUstS ni mogoče. Izjemne obravnave ustavne pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje tudi ni mogoče uspešno uveljavljati s sklicevanjem na kršitve v postopku napovedi pritožbe, če poprej niso bila izčrpana pravna sredstva pred rednimi sodišči, s katerimi je mogoče doseči njihovo odpravo.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk