Jedro

Sodišče je ustrezno pojasnilo, zakaj je glede na leto uveljavitve tožničine pokojnine v letu 2020 uporabljen pravilen valorizacijski količnik. Pomemben je datum nastanka nove invalidnosti in ne datum sodne odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 12. 6. 2023, na spremembo odločbe toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 5. 2023, tako da se tožnici prizna višji znesek invalidske pokojnine.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnica smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ni pravilna odmera njene invalidske pokojnine glede na dejstva, ki jih je toženec objavil na uradni spletni strani. Odmera njene invalidske pokojnine za 37 let delovne dobe, ne more biti nižja kot odmera, ki jo je toženec objavil na spletni strani za 35 let delovne dobe. Pravico do invalidske pokojnine je pridobila v letu 2023 za leto 2020, zato bi se pri odmeri moral upoštevati količnik za leto 2020 in ne 2023. Odstotek, ki je uporabljen pri odmeri njene invalidske pokojnine ne more biti nižji od 66,22 %. Zakon se uporablja za vse enako.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo ugotavlja, da so bili upoštevani pravilni valorizacijski količniki in pravilen odmerni odstotek, ki ima podlago v pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in zakonu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

6. V pritožbeni obravnavi ostaja sporna odmera invalidske pokojnine.

7. Sodišče prve stopnje je presojalo odločbi z dne 29. 5. 2023 in 12. 6. 2023, s katerima je bila tožnici priznana pravica do invalidske pokojnine v znesku 603,47 EUR na mesec od 1. 11. 2020 dalje, odločeno je bilo o usklajenih zneskih pokojnine ter da se že izplačani zneski delnega nadomestila po odločbi z dne 14. 8. 2019 poračunajo z zneski invalidske pokojnine po tej odločbi. Tožnica je bila s sodbo opr. št. V Ps 434/2021 z dne 12. 4. 2023 razvrščena v I. kategorijo invalidnosti od 20. 10. 2020 dalje zaradi bolezni. Priznanje pravice in odmere ter izplačevanje invalidske pokojnine je bilo naloženo tožencu.

8. Sodišče je v 7. točki pravilno ugotovilo, da je bila tožnica kot delovni invalid in uživalka delnega nadomestila, ob ugotovljeni novi invalidnosti s sodbo opr. št. V Ps 434/2021 z dne 12. 4. 2023 upravičena do priznanja nove pravice od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, kot to določa drugi odstavek 126. člena ZPIZ-2. Nesporno je bilo ugotovljeno, da je tožnica do dneva nastanka nove invalidnosti dopolnila 55 let in 11 mesecev starosti ter 37 let in 12 dni pokojninske dobe,1 čemur nenazadnje tožnica niti ne ugovarja.

9. Upoštevajoč dejstvo, da tožnica ni soglašala z višino odmernega odstotka, je sodišče pravilno presojalo oblikovano pokojninsko osnovo,2 saj se invalidska pokojnina na podlagi prvega odstavka 45. člena ZPIZ-2 odmeri od pokojninske osnove, ki je izračunana na enak način kot pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine, kar ureja 30. člen ZPIZ-2. Sodišče je v 9. točki obrazložitve sodbe ustrezno pojasnilo, da tožnica ni oporekala podatkom o plačah in nadomestilih, glede katerih se pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja upoštevajo podatki iz matične evidence, ki ima značaj javne listine.3

10. Sodišče je 10. točki obrazložitve ustrezno pojasnilo zakaj je glede na leto uveljavitve tožničine pokojnine v letu 2020 uporabljen pravilen valorizacijski količnik.4 Pomemben je datum nastanka nove invalidnosti in ne datum sodne odločbe. Zaradi določbe 35. člena ZPIZ-2 je potrebno pri izračunu pokojninske osnove iz prejšnjih let zavarovanja, upoštevane po 30. in 32. členu ZPIZ-2 preračunati z valorizacijskimi količniki. V sodbi Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 85/2018 je bilo že izpostavljeno, da se po enačbi določeni v drugem odstavku 35. člena ZPIZ-2 izračunajo količniki za preračun iz plač iz prejšnjih let, da ustrezajo gibanjem povprečnih plač v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Brez tega bi bile plače upoštevane v nominalnih zneskih, kar pa je glede na dolgo obdobje, ki je podlaga za določitev pokojninske osnove in gibanje plač nesprejemljivo.5 Upoštevajoč predhodno obrazložitev je bil pravilno upoštevan valorizacijski količnik za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečne plače na zaposleno osebo izplačane 2019 (Ur. l. RS, št. 78/2020).

11. Tožničin pritožbeni očitek, da je odmera njene invalidske pokojnine nepravilna, ker je na toženčevi spletni strani opisan primer za zavarovanko, ki ima s 35 let delovne dobe višji odmerni odstotek, kot ga ima sama, je neutemeljen. Ustrezno je pojasnilo sodišča, da se variantni izračun, na katerega se sklicuje tožnica ter pri katerem vztraja tudi v pritožbi, nanaša na pogoje za priznanje starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, kjer je bil uporabljen valorizacijski količnik za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečne plače na zaposleno osebo izplačane za leto 2020 (Ur. l. RS, št. 51/2021). Pri variantnem izračunu gre za valorizacijski količnik glede na drug datum priznanja pravice.6 Pri tožnici gre za priznanje pravice na 1. 1. 2020, zaradi česar je bil uporabljen drugačen valorizacijski količnik.7

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Prišteta doba je po določbi 137. člena ZPIZ-2 znašala 5 let in 2 meseca. 2 Ki jo tvorijo mesečna povprečja osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja od katerih so bili plačani prispevki, upoštevajoč tudi drugi odstavek 30. člena ZPIZ-2. Plače in osnove preračunane po drugem odstavku 30. člena ZPIZ-2 se tako lahko razlikujejo od dejansko prejetih neto plač, saj se upoštevajo osnove iz prvega odstavka zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. 1. 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. 3 Ob neprerekanih podatkih o plačah in nadomestilih ter pravilni uporabi valorizacijskih količnikov po 35. členu ZPIZ-2, je bilo kot pravilno upoštevano najugodnejše 24-letno mesečno povprečje iz obdobja od leta 1985 do 2008 v znesku 941,04 EUR. 4 Pritožbeno sodišče se je že v več sodbah opredelilo do uporabe valorizacijskega količnika po 35. členu ZPIZ-2, predvsem pa je stališče izraženo v sodbi VIII Ips 125/2016 z dne 6. 12. 2016. 5 Pravilna je ugotovitev sodišča, da se za določitev pokojninske osnove upošteva dejansko prejeti prejemek, zato je količnik 1 za zadnje leto za določitev pokojninske osnove. 6 Datum pri variantnem izračunu je bil 18. 2. 2022, zato so bili za ta primer uporabljeni ustrezni valorizacijski količniki. 7 Glede na leto 2019.