Jedro

Dovoljenost kazenskega pregona je eden izmed pogojev za izvedbo kazenskega postopka in izdajo meritorne sodbe. Če ni izpolnjen, kazenski postopek ne more biti izveden ali vsaj navedena sodba ne more biti izdana.

Izrek

I. Pritožbama zagovornikov obdolženih se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zoper V.T. in V.T. po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku z a v r n e o b t o ž b a, po kateri je

1.) V.T. kot javna uslužbenka, zaposlena kot direktorica Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada M.S., v postopku izdaje potrdila o plačanih davčnih obveznostih ŠT.4200-8/2012/5 (10-120-05), datiranega z dnem 14.5.2012, izdanega dne 29.5.2012, dne 29. 5. 2012, v M.S., izrabila svoj uradni položaj, s tem, ko je dne 29. 5. 2012 sprejela takratnega predsednika N.d. M. 05 M.T., le-tega preusmerila k svoji namestnici T.G., le-tej navedla izdajo potrdila tako, da bo na potrdilu vpisan datum iz priloženega rumenega listka na katerem je bil vpisan datum 14. 5. 2012, sama pa koordinirala postopek, z namenom izdaje antidatiranega potrdila ND M. 05 o plačanih davčnih obveznosti, da ima davčni zavezanec na dan 31. 12. 2011 plačane vse davke in druge obvezne dajatve pri Davčnem uradu M.S., čeprav je vedela, da davčni zavezanec na dan 31. 12. 2011 naj ne bi imel plačanih vseh davčnih obveznosti in tekom celotnega postopka izdaje antidatiranega potrdila spremljala in koordinirala izdajo omenjenega potrdila, tako da je svojim podrejenim preko namestnice G. dajala ustna navodila in odredbe v zvezi z izdajo potrdila o plačanih davčnih obveznosti, številka 4200-8/2012-5 (10- 110-05), katerega je kontrolor Š.K. na podlagi ustne odredbe V.T. izdal z datumom izdaje 14. 5. 2012 tudi po tem, ko je bil seznanjen, da je leta na potrdilu zavrnila svoj sopodpis, čeprav so bile davčne obveznosti poravnane dne 29. 5. 2012, omenjeno potrdilo pa bilo antidatirano zaradi zahtev licenčnega postopka, saj je bil v skladu z odločbo N.Z.S. določen skrajni rok za pritožbo dne 15.5.2012 in na osnovi tega potrdila bila ND M. 05 od NZS podeljena licenca za igranje v prvi Slovenski nogometni ligi in na UEFA tekmovanjih, v sezoni 2012/2013;

2.) M.T. v istih krajevnih in časovnih okoliščinah kot pod točko 1., naklepoma napeljeval direktorico Davčnega urada M.S. V.T. k storitvi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1B) v zvezi s 37. členom KZ-1, ko je v vlogi predsednika N. d. M. 05 z namenom pridobitve licence za igranje v prvi Slovenski nogometni ligi in na UEFA tekmovanjih za ND M. 05, V.T. napeljal, da je ta svojim podrejenim (na način opisan pod točko 1.) , dne 29. 5. 2012, odredila izdajo antidatiranega potrdila o plačanih davčnih obveznostih, pri tem pa se M.T. zavedal, da bo zahtevano potrdilo izdano z lažno vsebino in tako je NZS N.d.M. 05 omogočila igranje v prvi Slovenski nogometni ligi in na UEFA tekmovanjih; s čemer bi naj obdolžena V.T. pod točko 1.) storila kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika, obdolženi M.T. pa kaznivo dejanje napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 37. členom Kazenskega zakonika.

II. Stroški kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče na Ptuju kot sodišče prve stopnje obdolženo V.T. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), obdolženega M.T. pa storitve kaznivega dejanja napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1 v zvezi s 37. členom KZ-1. Obdolženima sta bili po 57. členu KZ-1 izrečeni pogojni obsodbi, v katerima je bila vsakemu določena kazen štiri mesece zapora, ki ne bosta izrečeni, če obdolžena v preizkusni dobi dveh let ne bosta storila novega kaznivega dejanja. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mora obdolžena V.T. plačati stroške kazenskega tega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, medtem ko je bil obdolženi M.T. po četrtem odstavku 95. člena ZKP vrnitve stroškov kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP oproščen, plačati pa mora sodno takso, kot po prvem odstavku 94. člena ZKP še krivdno povzročene stroške.

2. Zoper sodbo sta se pritožila zagovornika obeh obdolženih. Zagovornik obdolžene V.T. se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in določb Ustave Republike Slovenije, kršitev kazenskega zakona ter zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtožbo zavrne ali jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje pred spremenjeni senat. Zagovornik obdolženega M.T. se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da kazenski postopek ustavi ali tako, da obdolženega obtožbe oprosti. Oba pritožnika sta še predlagala, da se ju o seji pritožbenega sodišča obvesti, kar pa po nadaljnjih razlogih te sodbe ni bilo storjeno.

3. Pritožbeni preizkus je namreč pokazal, da pritožnika pravilno ugotavljata, da kazenski pregon glede na čas domnevno storjenih kaznivih dejanj in predpisane kazni za ti dejanji, v obravnavani zadevi ni več dovoljen. Ker bi naj bili po opisu v izreku sodbe sodišča prve stopnje kaznivi dejanji storjeni 29. 5. 2012 in ker se storilec po prvem odstavku 257. člena KZ-1 za to kaznivo dejanje kaznuje z zaporom do enega leta, napeljevalec pa po prvem odstavku 37. člena KZ-1 kakor da bi ga sam storil, sta obe dejanji smeli biti predmet kazenskega pregona le do 29. 5. 2018. To je glede na predpisani časovni okvir iz 5. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 nedvomno in nedvomno je, da pritožbeno sodišče po predložitvi zadeve dne 16. 7. 2018 o pritožbah pred zastaranjem kazenskega pregona ni moglo odločiti.

4. Dovoljenost kazenskega pregona je eden izmed pogojev za izvedbo kazenskega postopka in izdajo meritorne sodbe. Če ni izpolnjen, kazenski postopek ne more biti izveden ali vsaj navedena sodba ne more biti izdana. Preostala pritožbena prizadevanja so se zato izkazala za brezpredmetna, navzočnost strank na seji in njihovih strokovnih pomočnikov pa za odvečno, saj je pritožbeno sodišče že po utemeljeno uveljavljani kršitvi kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP sodbo sodišča prve stopnje, skladno z izrekom te sodbe spremenilo (prvi odstavek 394. člena ZKP).

5. Odločba o stroških kazenskega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje temelji na prvem odstavku 98. člena in prvem odstavku 96. člena ZKP ter je posledica obrazložene odločbe po obeh pritožbah.