Up-261/00

11. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z., ki jo zastopa B. B. iz V. na seji senata dne 11. septembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Okrajne zaplembne komisije v Celju št. 337 z dne 1. 2. 1946 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica z ustavno pritožbo, vloženo dne 18. 7. 2000, izpodbija odločbo zaplembne komisije, izdane dne 1. 2. 1946.

Pritožnica zmotno navaja, da ima odločba številko Zp 174/46. Iz priložene izpodbijane odločbe je razvidno, da gre za odločbo št. 337. Oznaka Zp 174/46, ki jo ima tudi navedena odločba v zgornjem desnem kotu pa pomeni številko zaplembnega spisa sodišča, ki je na podlagi odločbe Okrajne zaplembne komisije uvedlo zaplembeni postopek in izvršilo prenos premoženja. V ustavni pritožbi zatrjuje nezakonitost zaplembene odločbe in navaja, da so bile pri uveljavljanju njenih pravic sistematično kršene človekove pravice. Od Ustavnega sodišča zahteva, da vzpostavi stanje, ki je bilo pred 6. 1. 1946 in popravi krivico ter nastalo škodo.

2.Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kot posebna ustavna kategorija je bila vpeljana z Ustavo, razglašeno 23. 12. 1991.

Na podlagi 82. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) so dovoljene samo ustavne pritožbe zoper tiste posamične akte, ki so bili izdani po uveljavitvi Ustave. Ker je bila izpodbijana odločba izdana že leta 1946, torej pred uveljavitvijo Ustave, ustavna pritožba zoper njo ni dopustna.

3.Glede zahtevka pritožnice za vzpostavitev stanja pred 6. 1. 1946 in zahtevka, da Ustavno sodišče popravi krivico ter nastalo škodo, pa Ustavno sodišče pojasnjuje, da je ustavna pritožba posebno pravno sredstvo, ki je dopustno zoper posamične akte drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar se z njimi posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen ZUstS). O konkretnih zahtevkih ne more odločati namesto njih, kar pričakuje pritožnica. Ustavno sodišče namreč nima pristojnosti, da bi samo urejalo primere, kot je pritožničin. Ustavna pritožba se lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva v posamičnem postopku (npr. v postopku denacionalizacije).

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 82. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Milojka Modrijan