Jedro

Zaradi odsotnosti bolnikovega uvida v svoje zdravstveno stanje izpodbijanega ukrepa ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugo obliko pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zadržani zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice za dobo do treh mesecev, šteto od 11. 11. 2016 dalje.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila odvetnica. S pritožbo so uveljavljani pritožbeni razlogi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ustavitvijo postopka oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni poseg v človekove pravice, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS, v nadaljevanju URS) kot ene od temeljnih človekovih pravic in svoboščin, pa tudi pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tudi pravico do zavrnitve zdravljenja (51. člen URS). V določenih primerih je takšen poseg nujen bodisi zaradi varovanja drugih oseb (zaradi njihovega ogrožanja življenja ali povzročanja hude škodo), bodisi zaradi posebnega varstva same osebe, ki (nujno) potrebuje zdravljenje. Zato se zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve izvaja le pod pogoji, ki jih določa zakon, z omejitvijo trajanja na najkrajši možen čas. Sprejem na zdravljenje brez privolitve se opravi na podlagi sklepa sodišča, ki se izda po predlogu za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, ali v nujnih primerih pred izdajo sklepa sodišča, če so izpolnjeni posebni z zakonom določeni pogoji.

5. Prvi odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) določa naslednje pogoje, pod katerimi je dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre pri zadržanem za paranoidno shizofrenijo in kronično potekajočo ter ob opustitvah zdravljenja oziroma reduciranju zdravljenja na minimalno uživanje zdravil, za že dokaj izraženo psihično, vedenjsko in osebnostno spremenjenost. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je zadržani že šestindvajsetič hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici, da je po zadnji hospitalizaciji (kateri je botroval konflikt s sosedi na dne 24. 6. 2016) v poletju 2016 opustil jemanje zdravil in da se je oče 11. 11. 2016 počutil ogroženega, ker je zadržani ponoči trkal na njegova vrata in od njega zahteval, naj mu da mir, čeprav je spal zaklenjen v svoji spalnici in ker je ob treh ponoči z izvijačem premetaval knjige in je to svoje ravnanje očetu pojasnil s „pospravljanjem“. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vzročno zvezo med duševno boleznijo zadržanega in njegovim ogrožanjem življenja drugih, hudim ogrožanjem svojega zdravja in hudim ogrožanjem zdravja drugih, kot tudi, da zadržani za ambulantno zdravljenje oziroma nadzorovano obravnavo ni sposoben, saj njegovo duševno zdravstveno stanje še ni toliko izboljšano, da bi zmogel jemati zdravila brez rednega nadzora s strani druge osebe. Sodišče prve stopnje je tako zdravljenje osebe v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim varstvom ocenilo kot zadnjo, a nujno potrebno možnost in omejilo trajanje zdravljenja na čas treh mesecev.

7. Pritožba meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ob presoji ogrožanja upoštevati, da iz očetove izpovedbe ne izhaja, da bi zadržani na kakršen koli način ogrožal sebe ali svoje zdravje, še manj pa tretje osebe ali zdravje le-teh, ker je bil očetov strah zgolj hipotetičen (priča je sama izpovedala, da ne ve, kaj bi bilo, če se ne bi umaknil v sobo) in ni imel nikakršne realne podlage, saj iz predhodnih odnosov ne izhaja, da bi zadržani kdaj ogrožal očetovo življenje ali premoženje. Utemeljuje, da je ravno oče izpovedal, da se zadržani v „težavnih časih“ zadržuje bolj zase, v hiši, da je v glavnem doma oziroma da zgolj psa pelje na sprehod.

8. 39. člen ZDZdr narekuje celovito presojo ravnanja osebe v določenem časovnem obdobju pred dogodkom neposredno pred zadržanjem. Obnašanje osebe je potrebno presojati v povezavi z mnenjem izvedenke, saj je za pravilno uporabo materialnega prava potrebno razjasniti tudi dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno strokovno znanje. Zato obnašanja zadržanega ni moč ocenjevati zgolj skozi prizmo izpovedbe zadržančevega očeta. Upoštevaje mnenje izvedenke, da zadržani ni zmožen razlikovati realnega dogajanja od svojega irealnega bolezenskega sveta, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je duševna motnja na obnašanje zadržanega vplivala v taki meri, da svojega ravnanja ni mogel več obvladovati, ter da je le naključju oziroma razumski presoji očeta, ki se je pred zadržanim umaknil, moč pripisati, da zadržani, ki je uporabljal izvijač, ni ogrozil očetovega življenja oziroma da ni huje ogrozil očetovega zdravja oziroma zdravja drugih.

9. Pritožba sicer pravilno trdi, da je zadržani v primeru odpusta pripravljen redno jemati zdravila. Utemeljeno tudi izpostavlja, da iz izpovedbe zadržanega izhaja, da je pripravljen sodelovati z zdravstvenim osebjem, ki bi ga nadzorovalo, ter da je izvedenka ugotovila, da je bil zadržani na naroku 5. 12. 2016 priseben, jasne zavesti, časovno, krajevno in osebnostno orientiran. Vendar pa pritožba s temi navedbami, s katerimi le parcialno povzema prvostopne ugotovitve, ne more izpodbiti pravilnosti prvostopne presoje, da vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi mnenja izvedenke ugotovilo, da zadržančevi izpovedbi ni moč slediti, ker bi zadržani brez neposrednega nadzora, kakršnega ima na oddelku, predpisano jemanje zdravil opustil, saj nima uvida do svojega bolezensko spremenjenega duševnega stanja in do posledic duševne motnje. Pritožba tako ni omajala zaključka sodišča prve stopnje, da je zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom nujno, da bi se preprečilo ogrožanje življenja drugih, hudo ogrožanje zdravja zadržanega in hudo ogrožanje zdravja drugih.

10. Pritožbeno stališče, da je določena doba zadržanja nesorazmerna upoštevaje izboljšanje zdravstvenega stanja zadržanega in njegovo pripravljenost na zdravljenje izven psihiatrične bolnice ob nadzoru zdravstvenih delavcev, ni pravilno. Sodišče prve stopnje, ki je torej zdravljenje osebe v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom pravilno ocenilo kot zadnjo, a nujno potrebno možnost, je namreč utemeljeno omejilo trajanje zdravljenja na čas treh mesecev od trenutka zadržanja, saj je to čas, v katerem bo lahko zadržani, pri katerem tudi visoko odmerjena antipsihotična zdravila učinkujejo zelo počasi, pripravljen na ustrezno sodelovanje k zdravljenju.

11. Ker se je tako izkazalo, da ni podan kakšen od pritožbenih razlogov, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo, ki se je zato izkazala za neutemeljeno, zavrniti (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen Zakona o pravdnem postopku, prvi odstavek 30. člena ZDZdr ter prvi odstavek 1. člena in 37. člen Zakona o nepravdnem postopku).