Jedro

Navedena poravnava dolžniku ne nalaga nikakršnega ravnanja, nasprotno, stranki sta se sporazumeli, da nasprotni udeleženec, to je upnik v tej zadevi, predlagatelju, to je dolžniku, izrecno dovoljuje, da lahko goji golobe in obdrži golobnjak na koncu vrta v svoji izključni lasti še dve leti po podpisu poravnave. Ni pa v navedeni sodni poravnavi navedena obveznost dolžnika, da mora golobnjak odstraniti in odstraniti golobe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 1. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

2. točka izreka se spremeni tako, da je upnik dolžan dolžniku povrniti stroške izvršilnega postopka na prvi stopnji v višini 122,02 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku paricijskega roka do plačila.

Upnik je dolžan dolžniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 248,54 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku paricijskega roka do plačila. Svoje stroške pritožbenega postopka nosi upnik sam.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor dolžnika zavrnilo in sklenilo, da je dolžnik dolžan v roku 8 dni povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 123,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik in predlaga, da se predlog za izvršbo zavrže oziroma izvršbo v celoti ustavi, upniku pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prvostopenjsko sodišče se ni opredelilo do ugovornega razloga, na katerega pazi po uradni dolžnosti oziroma ni preizkusilo, ali je izvršilni naslov sploh primeren glede na predlagano izvršbo. Določilo sodne poravnave, na podlagi katerega je bila izvršba sprožena, namreč ni izvršljivo. Izvršilni naslov ni v skladu z 21. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Upnik je kot izvršilni naslov navedel sodno poravnavo v zadevi opr. št. N z dne 20. 03. 1997, določilo sodne poravnave ni izvršljivo, saj ne vsebuje obsega predmeta, vrste, obsega in časa izpolnitve obveznosti, navedena poravnava namreč dolžniku ne nalaga nikakršnega ravnanja. Dolžnostno ravnanje oziroma opustitev nalaga upniku in ne dolžniku. V primeru nejasnega in neizvršljivega določila poravnave bi moral upnik sprožiti pravdni postopek in postaviti ustrezen zahtevek na odstranitev golobov in golobnjaka, česar pa ni storil. Ni pa mogoče nepravilnosti odpraviti tako, da se dolžnika napoti na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, saj je ugotovitev primernosti izvršilnega naslova v skladu z 21. členom ZIZ predpostavka izdaje sklepa o izvršbi, na kar pa pazi izvršilno sodišče. Sodišče bi torej moralo po uradni dolžnosti predlog zavreči, podrejeno pa bi moralo ugoditi ugovoru in sklep o izvršbi razveljaviti in ustaviti predmetno izvršbo. Edina posledica poravnave v besedilu, kot je bilo zapisano je, da po dveh letih preneha soglasje upnika, da ima dolžnik golobnjak v svoji izključni lasti.

Upnik v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Upnik je v tej zadevi predlagal izvršbo na podlagi sodne poravnave z dne 20. 03. 1997 v zadevi opr. št. N Okrajnega sodišča v Ljubljani in zahteval na podlagi navedene poravnave, kot izvršilnega naslova, odstranitev golobov in golobnjaka na koncu vrta hiše X. Sodišče druge stopnje soglaša z navedbami v pritožbi, da za predlagano izvršbo navedena sodna poravnava ni primerna. Utemeljene so pritožbene navedbe, da navedena poravnava dolžniku ne nalaga nikakršnega ravnanja, nasprotno, stranki sta se sporazumeli, da nasprotni udeleženec, to je upnik v tej zadevi, predlagatelju, to je dolžniku, izrecno dovoljuje, da lahko goji golobe in obdrži golobnjak na koncu vrta v svoji izključni lasti še dve leti po podpisu poravnave. Ni pa v navedeni sodni poravnavi navedena obveznost dolžnika, da mora golobnjak odstraniti in odstraniti golobe. V izvršilnem naslovu torej ni navedena obveznost, glede katere predlaga izvršbo upnik v tej zadevi, drugačne pritožbene navedbe v odgovoru na pritožbo niso utemeljene, pač pa ima prav pritožba, da bi moral upnik sprožiti pravdni postopek.

V skladu z 21. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) ob povedanem izvršilni naslov ni primeren za izvršbo, zato v konkretnem primeru izvršba ni dopustna in je sodišče prve stopnje sploh ne bi smelo dovoliti. Ker je ravnalo sodišče prve stopnje v nasprotju z navedenim in je tudi ugovor dolžnika napačno zavrnilo, saj na 2. točko 1. odstavka 55. člena ZIZ pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti, je podana smiselno uveljavljena bistvena kršitev določb izvršilnega postopka. Sodišče druge stopnje je zato utemeljenemu ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na določbi 6. odstavka 38. člena ZIZ. Dolžniku so priznani ugovorni stroški v skupnem znesku 122,02 EUR (sestava ugovora – 150 točk in končno poročilo stranki – 20 točk, kar znaša 78,03 EUR, 20 % DDV v višini 15,61 EUR in sodna taksa za ugovor v višini 28,38 EUR). Poleg tega gredo dolžniku, ki je s pritožbo uspel, tudi pritožbeni stroški v višini 248,54 EUR (sestava pritožbe 137,70 EUR, materialni stroški 2,75 EUR, 20 % DDV 28,09 EUR ter sodna taksa v višini 80,00 EUR). Svoje stroške pritožbenega postopka, v katerem je uspel dolžnik, pa upnik nosi sam.