Jedro

Revident zatrjuje, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena, ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer o pravilni uporabi materialnega prava – odloka o oglaševanju, ki naj bi ga tožena stranka očitno kršila ter zlorabljala, kot jasno izhaja iz tožbenih navedb. S takšno splošno navedbo glede dovoljenosti revident ni zadostil kriterijem upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča glede konkretizacije pravnega vprašanja.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje kot neutemeljeno zavrnilo tožbo, ki jo je revident vložil zoper odločbo Medobčinskega inšpektorata K. z dne 23. 6. 2008, v zvezi z odločbo Župana Mestne občine K. z dne 14.11.2008, s katero je ta revidentu naložil odstranitev nosilcev oglaševanja s tam navedenih parcel, v nasprotnem primeru jih bo odstranil tretji na revidentove stroške.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost, pri čemer je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče je v več svojih sklepih, med drugim tudi Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče Vrhovnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revident zatrjuje, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena, ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer o pravilni uporabi materialnega prava – Odloka o oglaševanju in usmerjevalnem sistemu v Mestni občini K. (Ur. l. RS, št. 79/2001, v nadaljevanju Odlok). Po presoji revizijskega sodišča revident s takšnimi navedbami ni izkazal izpolnitve pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj iz njegovih navedb o dovoljenosti reviziji ne izhaja, katero pravno vprašanje izpostavlja. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi (prvi odstavek 22. člena ZUS-1) tretjega odstavka 367 b. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Revident pa s takšno splošno navedbo glede dovoljenosti tem kriterijem ni zadostil, temveč je dejansko pri razlogu dovoljenosti zatrjeval zmotno uporabo materialnega prava po 2. točki prvega odstavka 85. člena, ki pa predstavlja vprašanje utemeljenosti revizije. To pa je predmet revizijske presoje le, če revizija izpolnjuje pogoj dovoljenosti.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija ni dovoljena niti po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo tudi uveljavlja revident. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Ker revident zatrjuje, da ima z naročniki sklenjene letne pogodbe o zakupu oglasnega prostora na območju vseh slovenskih občin, njegovo pavšalno zatrjevanje, da bi odstranitev reklamnih panojev na območju Občine K. kot ene izmed številnih slovenskih občin zanj pomenilo zelo hude posledice, po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni izkazovanje pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tudi njegove navedbe, da bi to pripeljalo do odpovedi pogodb, sklenjenih z naročniki, in dolgoročni izpad dohodka, niso podprte z dokazili (npr. revidentova prihodkovna struktura glede na regijsko pokritost), so presplošne in zato ne izkazujejo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Ker je Vrhovno sodišče presodilo, da pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni, je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.