Jedro

Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba. D.F. zato ne more biti pravdna stranka, kajti s smrtjo je sposobnost biti stranka izgubila. Dejstvo, da je tožnica imela pooblaščenca, pomeni le, da ni potrebna prekinitev postopka po 205. členu ZPP, ne pa, da se postopek lahko nadaljuje z mrtvo osebo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa zavrglo tožbeni zahtevek, ki se je glasil: "Toženi stranki F.P. in B.P. sta tožečo stranko D.F. motili v njeni mirni posesti pritličja stanovanjske hiše na naslovu B., s tem, da sta dne 25.07.2003 enostransko zamenjali ključavnico na vhodnih vratih. Toženi stranki sta dolžni vzpostaviti prejšnje stanje s tem, da sta dolžni namestiti na vhodna vrata pritličja stanovanjske hiše na naslovu B., staro ključavnico ali pa izročiti tožeči stranki ključe nove ključavnice in ji tako omogočiti dostop do prostorov v pritličju navedene stanovanjske hiše. Toženima strankama se prepoveduje, da v bodoče s takimi ali podobnimi motitvenimi dejanji posegata v posest tožeče stranke, da ne bo izvršbe. Toženi stranki sta dolžni povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodne odločbe dalje do plačila, v osmih dneh pod izvršbo." V II. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je glasil: "1. Toženi stranki sta v roku 24 ur dolžni namestiti na vhodna vrata v pritličju stanovanjske hiše na naslovu B., staro ključavnico ali pa izročiti tožeči stranki ključe nove ključavnice. 2. V primeru neizpolnitve obveznosti, določene v točki 1 te začasne odredbe, je tožeča stranka skupaj s svojimi pomočniki in na stroške toženih strank upravičena sama zamenjati ključavnico na vhodnih vratih v pritličju stanovanjske hiše na naslovu B. Ta začasna odredba velja do pravnomočnosti te pravdne zadeve." V III. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 205.537,70 SIT v roku 15 dni, vse pod izvršbo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica tožbo vložila po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, zato je sodišče njeno tožbo zavrglo, posledično pa tudi ni ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe.

Proti temu sklepu se je pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu. Navaja, da je sodišče prve stopnje nekritično poklonilo vero prvotoženi stranki, listinam pa praktično odreklo dokazno vrednost. Dokaznih pravil zakon sicer ne vsebuje, vendar je potrebno kritično oceniti tudi vrste dokaznih sredstev. Poleg tega se sodišče do vsebine listinskih dokazov, katerim je bila odrečena dokazna vrednost, sploh ni opredelilo. Sklicevanje na pričanje D.P. po mnenju pritožbe ne zdrži, saj je navedena priča izpovedala le, da naj bi bila ključavnica zamenjana konec maja ali v začetku junija, ne pa tudi, kdaj je tožeča stranka za to izvedela. Zaradi tega je dokazna ocena pomanjkljivo obrazložena. V nadaljevanju pritožba polemizira z dokazno oceno sodišča prve stopnje, razlaga, zakaj je dokazna ocena sodišča prve stopnje povsem napačna ter ponuja svojo dokazno oceno. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču v ponovno odločanje ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila po svoji pooblaščenki. V odgovoru je navedla, da je na glavni obravnavi dne 17.11.2005 prejela izpisek iz matične knjige umrlih za tožnico D.F. , ki je izkazoval, da je tožnica umrla dne 18.11.2004, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tožena stranka trdi, da s smrtjo fizična oseba preneha, mrtva fizična oseba pa ne more biti pravdna stranka. Tudi pritožbo je vložila mrtva fizična oseba, o procesni legitimaciji pa sodišče ni odločalo ne po uradni dolžnosti in tudi ne na ugovor toženih strank že tekom postopka na prvi stopnji. Ker fizična oseba preneha s smrtjo, kot je v primeru tožnice, je storjena bistvena kršitev določb postopka že s tem, da se odločba sodišča prve stopnje glasi na mrtvo stranko. Dejstvo, da ima tožnica pooblaščenca pomeni le, da ni potrebna prekinitev postopka, ne pa, da bi se postopek mogel nadaljevati z umrlo osebo. Zato je tudi pritožba, ki jo je vložila umrla oseba, ki kot takšna ne more biti stranka v postopku, vložena po osebi, ki ni stranka in je zato nedovoljena. V svoji pritožbi se pritožnica sklicuje na izpoved prič, ki pa jih sodišče po njenem mnenju ni dovolj upoštevalo. Prav osebi, za katere je sodišče sprejelo sklep, da jih bo zaslišalo kot priči, to sta J.F.M. in P.M., sta tudi dedinji po umrli D.F., zato bi morali biti pravdni stranki že od smrti dalje. Ker po mnenju tožene stranke pravda brez tožeče stranke ne more obstajati, je potrebno šteti pritožbo tožnice D.F. kot nedovoljeno.

Pritožba je utemeljena iz spodaj navedenih razlogov.

V skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa mora po uradni dolžnosti paziti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo v postopku z odločbo, v kateri je kot tožeča stranka navedena D.F., ki pa je, kot izhaja iz podatkov v spisu, umrla dne 18.11.2004. V 1. odst. 76. člena ZPP je določeno, da je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Pravna sposobnost fizične osebe in s tem sposobnost biti stranka v postopku nastane z rojstvom in preneha s smrtjo. D.F. zato ne more biti pravdna stranka, kajti s smrtjo je sposobnost biti stranka izgubila. Dejstvo, da je tožnica imela pooblaščenca, pomeni le, da ni potrebna prekinitev postopka po 205. členu ZPP, ne pa, da se postopek lahko nadaljuje z mrtvo osebo.

Že zaradi uradoma ugotovljene kršitve določb pravdnega postopka je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP), zato se pritožbeno sodišče v vsebinsko obravnavanje pritožbe ni spuščalo. V nadaljevanju postopka bo prvostopno sodišče moralo ugotoviti, kdo so dediči po pokojni tožnici in postopek nadaljevati z dediči. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.