Jedro

Zoper sklep o odvzemu predmetov zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Izrek

Zahteva pooblaščenca I.D. za varstvo zakonitosti se zavrže.

Obrazložitev

Okrožni državni tožilec je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi drugega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločil, da se I.D. odvzameta predmeta, zasežena dne 22.11.2006 in sicer avtomatska puška T. in puška C.Z., ker gre za nevarne predmete, ki bi lahko bili uporabljeni za kaznivo dejanje in ker to terjajo tudi koristi splošne varnosti. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je pritožbo I.D. zoper navedeni sklep kot neutemeljeno zavrnil. Zoper pravnomočno odločbo je pooblaščenec I.D. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti "zaradi vseh dovoljenih razlogov" in Vrhovnemu sodišču predlagal, da naj izpodbijani odločbi spremeni in odloči, da se I.D. zaseženo orožje ne odvzame ali pa odločbi razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu oziroma drugostopenjskemu organu.

Vrhovni državni tožilec F.M. v odgovoru na zahtevo ugotavlja, da zahteva ni dovoljena, saj I.D. ni obdolženec, ker je državni tožilec zoper njega ovadbo zavrgel. Zato predlaga, da naj Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrže. O odgovoru vrhovnega državnega tožilca se je izjavil pooblaščenec, odvetnik D.M., ki se s stališčem vrhovnega državnega tožilca ne strinja in meni, da se beseda "obdolženec" v smislu ZKP uporablja kot splošen pojem oziroma izraz. Ob tem še ponovi stališče zahteve, da za odvzem orožja ni nobene zakonske podlage in da je izkazan pravni interes za vložitev zahteve, saj nima na voljo drugega pravnega sredstva.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti se sme vložiti iz razlogov, naštetih v 1. do 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP po pravnomočno končanem kazenskem postopku zoper pravnomočno sodno odločbo in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo. Po prvem odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti vrhovni državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik, po obdolženčevi smrti pa v njegovo korist tudi osebe iz drugega odstavka 367. člena ZKP.

Okrožni državni tožilec je zoper takrat še osumljenega I.D. na podlagi prvega odstavka 161. člena ZKP zavrgel ovadbo za kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po prvem odstavku 310. člena KZ, ker je ocenil, da ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno dejanje. Po izdaji tega sklepa pa je izdal izpodbijani sklep o odvzemu predmetov.

V navedeni procesni situaciji zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil lastnik odvzetih predmetov I.D. (po svojem pooblaščencu) ni dovoljena, ker zato niso izpolnjeni zakonski pogoji:

1. Zoper I.D. kazenski postopek sploh ni bil uveden, torej tudi ne more biti končan, kar je eden od zakonskih pogojev za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Po stališču sodne prakse se kazenski postopek začne šele z dejanjem sodišča, ne pa z vložitvijo zahteve upravičenega tožilca za uvedbo postopka. Do zavrženja kazenske ovadbe je imel I.D. v postopku status osumljenca, ki ga zakon definira kot osebo, zoper katero je pred uvedbo kazenskega postopka pristojni državni organ opravil določeno dejanje ali ukrep zaradi obstoja razlogov za sum, da je storila ali sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja (1. alineja 144. člena ZKP). Tudi dejstvo, da je zoper sklep državnega tožilca o odvzemu predmetov dovoljena pritožba na zunajobravnavni senat okrožnega sodišča, temu postopku samo po sebi ne daje značaj sodnega postopka.

2. V predmetnem postopku I.D. nikoli ni imel status obdolženca, kar bi mu po določbi prvega odstavka 421. člena ZKP dajalo pravico do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. Državni tožilec je namreč ovadbo zoper njega kot osumljenca zavrgel in se je tako zadeva končala že v predkazenskem postopku.

Vrhovno sodišče je enako stališče glede dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti zavzelo že v svoji odločbi z dne 22.1.2004, opr. št. I Ips 377/2003. Enako stališče zastopa tudi mag. Štefan Horvat v Zakonu o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, k členu 498 točka 14, strani 1050 in 1051. Po navedenem je Vrhovno sodišče skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno, zaradi česar ni presojalo vsebinske utemeljenosti zahteve, ki uveljavlja, da je odvzem predmetov nezakonit.