Jedro

Če opis kaznivega dejanja v krivdoreku ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, je podana kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo. Na podlagi obdolženčeve pritožbe ali po uradni dolžnosti je zato sodišče 2. stopnje dolžno izdati oprostilno sodbo po 1. tč. 358. čl. ZKP.

Izrek

Pritožbi obdolženega N. Ž. se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje s p r e m e n i : 1. v krivdoreku glede nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po I. odst. 217. člena Kazenskega zakonika (na škodo J. K. in I. R.) tako, da se obdolženega N. Ž. po I. odstavku 358. člena Zakona o kazenskem postopku o p r o s t i o b t o ž b e , da je z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, spravil z lažnim prikazovanjem dejanskih okoliščin v zmoto J. K. in I. R., da sta mu v škodo svojega premoženja izročila gotovino,na ta način, da je: - v mesecu novembru 1996 v bistroju Z. k. v Ž. natvezil J. K., da mu lahko uredi nabavo mobitel telefonskega aparata po nizki ceni, če mu vnaprej plača 45.000,00 SIT, vendar J. K. takrat ni imel pri sebi denarja, zato ga je čez približno deset dni obdolženi ponovno poklical po telefonu in mu omenjal, da je tisti dan zadnji, ko lahko za to ugodno ceno dobi mobitel telefonski aparat, zaradi česar mu je K. verjel in mu na tržnici v Ž. izročil 45.000,00 SIT, da bi mu obdolženi v roku enega tedna telefonski aparat priskrbel, vendar se ga je kasneje začel obdolženi izogibati in mu je šele po treh mesecih dolg začel odplačevati in ga nato v dogovorjenem roku v celoti odplačal; - v mesecu novembru 1996 pa je nagovoril I. R., da mu lahko v A. uredi dolgoročni kredit v višini 20.000,00 DEM, če bi mu R. takoj izročil denar za pokritje stroškov urejanja kredita v znesku 300,00 DEM, kar vse mu je I. R. verjel in mu je izročil fotokopijo osebne izkaznice in fotokopijo potnega lista ter 300,00 DEM, po nekaj dneh pa še 200,00 DEM, vendar pa mu je obdolžen dolgovani znesek poplačal šele čez kakšnega pol leta na ta način, da mu je izročil avtomobil znamke Z. ... v vrednosti 800,00 DEM; s čemer naj bi storil nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po I. odst. 217. člena Kazenskega zakonika; - v odločbi o enotni kazni tako,da se ta kazen zniža na 5 (pet) mesecev zapora. Po I. odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku bremenijo stroški kazenskega postopka oprostilnega dela te sodbe proračun. V ostalem se pritožba z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po I. odstavku 217. člena, kaznivega dejanja zatajitve po I. odstavku 215. člena in kaznivega dejanja ponarejanja listin po I. odstavku 257. člena v zvezi s I. odstavkom 256. člena Kazenskega zakonika. Za prvo kaznivo dejanje je bila določena posamezna kazen pet mesecev zapora, za drugo in tretje pa posamezne kazni po tri mesece zapora. Nato je bila izrečena enotna kazen deset mesecev zapora. Sicer je bil obdolženec oproščen plačila vseh stroškov kazenskega postopka. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec z laično pritožbo smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je njeno spremembo ter izdajo oprostilne sodbe. Pritožba je delno utemeljena. Pritrditi je pritožniku, da opis nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije, naveden v tč. 1 krivdoreka izpodbijane sodbe, ne vsebuje vseh zakonskih znakov za to kaznivo dejanje. Dejstvo, da je obdolženec sporazumno z obema oškodovancema dolgova v celoti odplačal, izpodbija zatrjevani goljufivi namen. Že sam opis obeh kaznivih dejanj s poudarjenim opisom odprave prvotne škodne posledice kaže, da je šlo za civilno pravno razmerje med obdolžencem in obema oškodovancema, ki sploh nista bila zainteresirana na kazenskem pregonu, saj nista bila več oškodovana. Po zmotnem zaključku sodišča prve stopnje pa naj bi se obdolženec celo obogatel z zneskoma 45.000,00 SIT oziroma 500,00 DEM, vendar samo tako dolgo, dokler obeh dolgov ni v celoti poplačal. Storilec kaznivega dejanja goljufije ravna z goljufivim namenom zato, da bi prišel do premoženjske koristi, ki jo namerava obdržati. Tega pa obtožba obdolžencu ni očitala. Zato je sodišče druge stopnje sledilo pritožbi in izdalo v tem obsegu oprostilno sodbo. Dejansko stanje glede ostalih dveh kaznivih dejanj pa je po mnenju sodišča druge stopnje pravilno ugotovljeno. V spisu ni prav nobenega dokaza za pritožbeno ponovljeni zagovor, da je obdolženec kupil od oškodovanega B. M. njegov osebni avtomobil. Ne glede na obdolženčevo kazensko pravno preteklost je bila oškodovančeva izpovedba posredno potrjena tudi z izpovedbo priče D. K. in z različnostjo pisav na kupni pogodbi. Tako ne more biti nobenega dvoma, da si je obdolženec oškodovančev avtomobil najprej prilastil, ko mu ga je ta pred tem posodil, nato pa še sam sestavil lažno kupno pogodbo, da bi z njeno pomočjo legaliziral zatajitev. Zato pritožbi v tem delu ni bilo mogoče priznati uspeha. Sodišče druge stopnje je ocenilo še obe posamezni kazni za ti dve kaznivi dejanji. Mnenja je, da obe ustrezata vsem ugotovljenim okoliščinam. Obdolženčeva kazensko pravna preteklost pa resnično ne dovoljuje izreka pogojne obsodbe. Enotna kazen je znižana zaradi oprostilne sodbe iz te odločbe. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi spremembe izpodbijane sodbe v obdolženčevo korist je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.