Jedro

Odločanje o dopustitvi revizije preliminarni postopek sui generis, v katerem Vrhovno sodišče odloča brez (pridobitve) sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku; kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z dopuščeno revizijo (primerjaj 375. člen ZPP). Iz tega razloga mora stranka v primeru (vložitve) dopuščene revizije tej priložiti (tudi) predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Le na takšen način je namreč nasprotni stranki zagotovljeno, da (lahko) učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v (revizijskem) postopku.

Izrek

Revizija zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru Cp 585/2010 z dne 13. 7. 2010, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu P 229/2009 z dne 22. 2. 2010, se zavrže. Revizija zoper sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 1277/2010 z dne 18. 1. 2011, v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu P 229/2009 z dne 6. 10. 2010, se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v petnajstih dneh povrniti njene revizijske stroške v znesku 288,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Tožnika sta s tožbo zahtevala, naj sodišče ugotovi, da sta solastnika vsak do ½ (natančno opisanega) dela nepremičnine parc. št. 2995/79 k. o. ..., ter toženki naloži izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Med pravdnim postopkom je bilo izdelano izvedensko mnenje s parcelacijo, po kateri bi sporni del navedene nepremičnine (to je parc. št. 2995/79 k. o. ...) dobil parc. št. 2995/80 k. o. ...

2. V konkretnem postopku je bilo že večkrat odločeno, tako na prvi kot tudi na drugi stopnji sojenja. V zadnjem sojenju sta sodišči nižjih stopenj odločali (zgolj) še o ugotovitvi lastninske pravice tožnikov na 2/5 spornega (dela) zemljišča (to je parc. št. 2995/80 k. o. ..). Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da sta tožnika solastnika vsak do 1/10 parc. št. 2995/80 k. o. S., tožbo s podrednim tožbenim zahtevkom pa je zavrglo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo izpodbijano odločbo.

3. Zoper to sodbo je Vrhovno sodišče RS s sklepom II DoR 442/2010 z dne 23. 12. 2010 dopustilo revizijo tožnikov v smeri preizkusa obstoja v predlogu zatrjevanih kršitev postopka – določbe drugega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona. Postopek s to (dopuščeno) revizijo Vrhovno sodišče vodi pod opr. št. II Ips 133/2011. 4. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 229/2009 z dne 6. 10. 2010 zavrglo revizijo tožnikov zoper sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 647/2009 z dne 29. 9. 2009. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo izpodbijani sklep. Zoper ta sklep sta tožnika vložila revizijo, ki je (vselej) dovoljena (primerjaj tretji odstavek 384. člena ZPP); postopek z njo Vrhovno sodišče vodi pod opr. št. II Ips 134/2011. 5. V dopuščeni reviziji tožnika uveljavljata kršitev določbe drugega odstavka 214. člena ZPP in bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona, poleg tega pa tudi zmotno uporabo materialnega prava, pri čemer predlagata, naj Vrhovno sodišče sodbi sodišč nižjih stopenj tako spremeni, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6. V dovoljeni reviziji tožnika uveljavljata bistveno procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava glede vprašanja pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ter predlagata, naj Vrhovno sodišče razveljavi sklepa sodišč druge in prve stopnje, poleg teh pa tudi sklep sodišča druge stopnje Cp 647/2009 z dne 29. 9. 2009 in zadevo vrne temu sodišču v novo odločanje o pritožbi tožnikov zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje P 244/2008 z dne 6. 4. 2009. Ne drži, da s to pritožbo nista izpodbijala zavrnilnega dela sodbe sodišča prve stopnje. Njunemu zahtevku je bilo ugodeno le glede 2/10. V pritožbi sta opozorila, da je bil M. P. dobroverni posestnik celotnega spornega zemljišča in da jima je tolikšnega tudi izročil ter da sta uveljavljala pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem tudi za obdobje od leta 1991 do leta 2007 glede na določbo 269. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Višje sodišče je prezrlo, da je bila pritožba tožnikov zavržena v delu, v katerem sta izpodbijala zavrnitev zahtevka nad 2/10. S takšnim postopanjem jima je sodišče onemogočilo obravnavanje tožbenega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice v delu nad 2/10 do celote. Iz sodbe pritožbenega sodišča Cp 512/2008 izhaja, da je bila prvostopenjska sodba razveljavljena glede 2/5 spornega (dela) zemljišča, ne pa glede 2/10. Iz teh razlogov tudi ni bilo odgovorjeno na materialnopravno vprašanje v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice tožnikov na podlagi priposestvovanja v obdobju od leta 1991 do leta 2007. 7. Reviziji sta bili vročeni toženki; ta je odgovorila na dovoljeno revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

8. Dopuščena revizija ni popolna.

9. Stranke lahko pri sodišču prve stopnje neposredno vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija; drugi odstavek 367. člena ZPP); če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP).(1) Postopek z dopuščeno revizijo je „dvofazen“. V tem primeru mora stranka najprej (pri Vrhovnem sodišču) vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP); če Vrhovno sodišče revizijo dopusti, ima nato stranka dodaten rok petnajst dni za vložitev revizije (pri sodišču prve stopnje), argumentirane v polnem obsegu.

10. Pojasniti je treba, da je odločanje o dopustitvi revizije preliminarni postopek sui generis, v katerem Vrhovno sodišče odloča brez (pridobitve) sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku;(2) kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z dopuščeno revizijo(primerjaj 375. člen ZPP).(3) Iz tega razloga mora stranka v primeru (vložitve) dopuščene revizije tej priložiti (tudi) predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Le na takšen način je namreč nasprotni stranki zagotovljeno, da (lahko) učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v (revizijskem) postopku.(4) (Vsebinski) namen formalne zahteve iz drugega odstavka 373. člena ZPP je torej prvenstveno varstvo procesnih pravic nasprotne stranke, ki so odraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS in iz nje izpeljanega načela kontradiktornosti postopka oziroma pravice do poštenega sojenja (primerjaj prvi odstavek 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin – EKČP).

11. Tožnika sta svoji dopuščeni reviziji ob njeni vložitvi (7. 1. 2011) priložila samo sklep Vrhovnega sodišča RS o dopustitvi revizije II DoR 442/2010 z dne 23. 12. 2010, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Tega sta sodišču prve stopnje predložila šele naknadno (18. 2. 2011) - na podlagi njegovega poziva (z dne 15. 2. 2011), in to (očitno) po izteku roka za vložitev revizije. Pojasniti je treba, da takšne naknadne predložitve manjkajočih dokumentov revizijsko sodišče ne more in ne sme upoštevati, ker se v postopku z revizijo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo (336. člen ZPP v zvezi s 383. členom istega zakona). Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da bi upoštevanje naknadno predloženih dokumentov (lahko) predstavljalo neenako obravnavanje konkretne zadeve v razmerju do vseh ostalih primerov, ko sodišče prve stopnje (pravilno) ni oziroma ne bi postopalo po 108. členu ZPP.(5)

12. (Dopuščena) revizija tožnikov je torej nepopolna in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 374. člena istega zakona zavrglo.

13. Dovoljena revizija ni utemeljena.

14. S sklepom Cp 647/2009 z dne 29. 9. 2009 je sodišče druge stopnje pritožbi toženke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v ugodilnem delu (I. točka izreka) in v odločitvi o stroških postopka (III. točka izreka) razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek izreka sklepa), pritožbo tožnikov pa je zavrglo (drugi odstavek izreka sklepa). Zoper ta sklep sta tožnika 19. 1. 2010 pri Vrhovnem sodišču RS vložila predlog za dopustnost (pravilno dopustitev) revizije, podredno revizijo. Predlog je Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 38/2010 z dne 19. 8. 2010 zavrglo, vlogo pa je nato odstopilo sodišču prve stopnje, da jo obravnava (še) kot revizijo (primerjaj 373. do 375. člen ZPP).

15. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP lahko stranke (ob izpolnjenih tudi drugih pogojih) vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Tožnikoma je že pritožbeno sodišče pravilno pojasnilo, da je sodišče prve stopnje njuno revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 647/2009 z dne 29. 9. 2009 zavrglo (zgolj) v delu, s katerim se izpodbija del tega sklepa, ki se nanaša na razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje P 244/2008 z dne 6. 4. 2009 to je prvi odstavek izreka sklepa). Sklep, s katerim sodišče druge stopnje pritožbi tako ugodi, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP), ni sklep, s katerim (bi) se postopek pravnomočno konča(l).(6) Revizija zoper takšen sklep ni dovoljena; odločitev sodišč nižjih stopenj, da jo je treba zavreči, je pravilna (primerjaj prvi odstavek 374. člena ZPP).

16. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena istega zakona (dovoljeno) revizijo zavrnilo. Pripomniti velja, da se je Vrhovno sodišče pri obravnavanju te revizije omejilo zgolj na presojo pravilnosti zavrženja revizije tožnikov z dne 19. 1. 2010, na kar se izpodbijani sklep (edino) nanaša. 17. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V konkretnem primeru tožnika do povrnitve revizijskih stroškov nista upravičena, ker z revizijama nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), dolžna pa sta toženki (na isti pravni podlagi) povrniti 288,94 EUR njenih stroškov za odgovor na dovoljeno revizijo (zoper pravnomočni sklep), ki ji jih je Vrhovno sodišče odmerilo v skladu z odvetniško in taksno tarifo.

Op. št. (1): Pri tem pa sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).

Op. št. (2): V njem Vrhovno sodišče odloča (zgolj), ali bo zadevo sploh vzelo v vsebinsko obravnavo, pri čemer preizkuša (zgolj), ali zadeva vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja, ki presegajo konkretni primer in interese strank v konkretnem sodnem postopku; ta (prva) faza je torej usmerjena (predvsem) v varstvo javnega interesa (primerjaj prvi odstavek 367.a člena ZPP).

Op. št. (3): Nasprotna stranka do trenutka, ko ji sodišče prve stopnje vroči revizijo (skupaj s predlogom za njeno dopustitev in sklepom Vrhovnega sodišča o njeni dopustitvi), z dejstvom, da je bila (v zadevi, v kateri ni dovoljena že po samem zakonu) revizija dopuščena, sploh ni seznanjena. Vrhovno sodišče namreč nasprotni stranki tudi v primeru, ko revizijo dopusti, sklepa o tem ne vroči. Op. št. (4): Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 410/2010 in II Ips 431/2010 z dne 14. 7. 2011. Op. št. (5): Primerjaj sklep III Ips 80/2011 z dne 15. 11. 2011; primerjaj tudi sklep II Ips 355/2008 z dne 14. 1. 2010. Op. št. (6): Takšen sklep nima narave pravnomočne sodne odločbe v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP, saj bo o tistem delu tožbenega zahtevka, na katerega se nanaša razveljavitev, odločalo sodišče prve stopnje v novem sojenju. Pravnomočna sodna odločba o tistem delu tožbenega zahtevka, ki je zaradi razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča še odprt, je torej stvar prihodnosti.