Jedro

Izračuna zarubljivega dela dohodka ni moč opreti na seštevek vseh dohodkov dolžnikove družine. Po določbi 4. in 5. odst. 101. člena ZIZ so prejemki iz naslova otroškega dodatka in štipendij iz izvršbe. Sicer pa ne gre za dolžnikove prejemke. Zarubljivi del plače se obračuna le od dolžnikove plače. Višina otroških dodatkov in štipendij se upošteva le v smislu znižanja dolžnikove preživninske obveznosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 20.03.2000 s sklepom ugodilo predlogu upnika in odločilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom in sicer rubežem dolžnikove plače. Odločilo je tudi, da se smeta zarubiti 2/3 plače, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. Nezarubljivi del plače bo višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstaja zakonska dolžnost preživljanja. Dolžnikovemu dolžniku je prepovedalo izplačilo zarubljenega dela prejemkov in odločilo, da se sklep nanaša tudi na povečanje plače. Dolžniku je še naložilo, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške. Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je odločitev sodišča, da se mu lahko zarubita 2/3 plače nerazumna. Njegova plača znaša 65.000,00 SIT, z njo pa mora preživljati petčlansko družino. Žena je prijavljena na zavodu, eden od otrok študira, druga dva pa sta šoloobvezna. Za različne obveznosti znaša določen znesek 1/3 plače (preživnina, upravna prepoved na plačo, kredit), zato je v sklepu določen znesek nerazumno visok. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljenega in ga v skladu z 2. odst. 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Višje sodišče v Ljubljani je o utemeljenosti pritožbe odločilo s sklepom opr. št. II Cpg 592/2000 z dne 11.07.2000. Razveljavilo je odločitev sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora. Ker pa je ugotovilo, da brez dopolnitve postopka o pritožbi po vsebini ne more odločiti, je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da postopek dopolni in znova odloči o ugovoru. Sodišče prve stopnje je dopolnilo postopek tako, da je zaslišalo M. T. in opravilo poizvedbe pri njegovem delodajalcu. Ugotovilo je, da se kljub preživninski obveznosti dolžniku lahko rubita dve tretjini dohodka. Zato je ugovor dolžnika znova štelo za neutemeljenega in ga v skladu z 2. odst. 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ) poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožbeno sodišče je ugovor tako tudi obravnavalo. Pritožba je utemeljena. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 1. točki 1. odst. 102. člena določa, da je na plačo moč seči do 2/3 (kadar ne gre za izterjavo priviligiranih terjatev), vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. Vendar je Ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da je navedena določba ZIZ v nasprotju z ustavo, kolikor ne določa, da je nezarubljiv del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-339/98 z dne 21.01.1999, objavljena v Ur.l. RS št. 11/99). Dolžnik v ugovoru nasprotuje prav višini zarubljivega dela plače in se pri tem sklicuje na svojo preživninsko obveznost. Sodišče prve stopnje je izračun zarubljivega dela dohodka (u.z. na list. št. 32) zmotno oprlo na seštevek vseh dohodkov dolžnikove družine. Po določbi 4. in 5. točke 101. člena ZIZ so prejemki iz naslova otroškega dodatka in štipendij izvzeti iz izvršbe. Sicer pa ne gre za dolžnikove prejemke. Sodišče prve stopnje bi moralo obračunati zarubljivi del plače (tj. dve tretjini plače) le od dolžnikove plače, ki naj bi po podatkih njegovega delodajalca znašala povprečno 94.196,00 SIT (list. št. 30). Že ta izračun pokaže, da v primeru rubeža dveh tretjin navedenega zneska ostane dolžniku manj kot zajamčena plača. Zato je zarubljivi del dolžnikove plače nujno nižji od dveh tretjin plače. Od povprečne dolžnikove plače (94.196,00 SIT) bo tako treba najprej odšteti znesek zajamčene plače. Dobljeno razliko bo moralo sodišče prve stopnje znižati še glede na dolžnikovo preživninsko obveznost. Ugotoviti bo moralo ne le, koliko otrok je dolžan preživljati temveč tudi, ali obstoji preživninska obveznost dolžnika do njegove žene (glej 50. člen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR) in kolikšne so potrebe oseb, ki jih je dolžnik dolžan preživljati. Višino otroških dodatkov in štipendij ter morebiten prispevek žene - matere k preživljanju otrok pa bo moralo upoštevati (le) v smislu znižanja dolžnikove preživninske obveznosti (prim. 1. odst. 123. člena v zvezi z 49. čelnom ZZZDR). Zaradi napačnega izhodišča sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh pravno relevantnih dejstev. V posledici sodišče druge stopnje še vedno ne more odločiti o utemeljenosti pritožbe. Zato je sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da dopolni postopek, ugotovi manjkajoča relevantna dejstva in znova odloči o utemeljenosti ugovora.