Jedro

Čeprav je prvo sodišče navedlo pravilno izhodišče, da je pri določitvi začasne preživnine treba izhajati iz otrokovih nujnih oziroma eksistenčnih potreb, ni pojasnilo, katere tožničine potrebe je upoštevalo kot nujne in v kakšnih mesečnih zneskih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v III. točki izreka (razen v delu, v katerem je zavrnjen zahtevek za valoriziranje začasne preživnine) in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je delno ugodilo predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe in naložilo tožencu plačevanje začasne preživnine v znesku 80,00 EUR od dneva izdaje sklepa dalje (I. točka izreka). Začasno preživnino je toženec dolžan plačevati do vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je prvo sodišče zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni III. točko sklepa tako, da v celoti ugodi predlogu za začasno odredbo ter naloži tožencu plačevanje začasne preživnine v znesku 200,00 EUR mesečno od dneva vložitve predloga za začasno odredbo dalje, podrejeno pa, da sklep v III. točki izreka razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v tem delu v novo odločanje. Navaja, da prvo sodišče ni pojasnilo, zakaj šteje, da je s plačilom zneska 80,00 EUR mesečno zagotovljeno preživljanje tožnice v okviru najnujnejših življenjskih potreb. S tem zneskom je komaj zagotovljeno le kritje stanovanjskih stroškov (upoštevajoč druge prihodke tožnice), ne pa tudi prehrana, prevoz (...), osnovni higienski pripomočki, obleka, obutev ipd. Tožnica je izpovedala, da svoje potrebe krije tudi iz prihrankov, poleg tega pa si izposoja sredstva za plačevanje stanovanja. Tudi sedaj dela ponoči ob vikendih, da se ob študiju lahko preživlja. Prihodki tožnice novembra 2015 še niso bili realizirani in jih sodišče ne bi smelo šteti med tožničine prihodke. Prvo sodišče ni izvedlo ocene nujnih življenjskih stroškov tožnice. Sklep v tej smeri ni obrazložen, znesek začasne preživnine pa je določen povsem pavšalno. Sodišče bi moralo tožencu upoštevati iztek kredita z dnem 31. 10. 2015, ki posledično pomeni višji razpoložljivi znesek denarnih sredstev za 50,00 EUR. Prihodki tožničinega fanta niso upoštevni. Prvo sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo tudi dejansko stanje glede toženčevih preživninskih zmožnosti. Njegove prihodke je prvo sodišče očitno ocenilo v bistveno nižjem znesku kot dejansko znašajo (neto plača, najemnina, nadomestilo za prevoz in prehrano). Prvo sodišče je prezrlo, da ima preživninska obveznost prednost pred vsemi ostalimi obveznostmi toženca. Napačen je zaključek sodišča, da je toženec zmožen plačevati le 80,00 EUR začasne preživnine. Sodišče ni ocenilo dejstva, da se toženec po lastni volji zadolžuje in si povzroča stroške, saj je kreditno pogodbo za hišo v B. sklenil že po tem, ko je odplačeval kredit za hišo v L. Prvo sodišče ni tehtalo preživninskih potreb tožnice ter preživninskih zmožnosti toženca. Napačno je stališče sodišča, da se tožnica lahko preživlja sama s svojimi prihranki ter občasnim delom preko študentskega servisa in tudi zadolževanjem za kritje stanovanjskih stroškov, vse ob rednem študiju. Prvo sodišče je kršilo določbe postopka, saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Kršitev postopka je tudi v tem, da je sodišče izdalo sklep, še preden je iztekel rok za odgovor tožnice na toženčevo vlogo, ki jo je tožnica prejela na naroku. Napačna je odločitev o stroških postopka, razen tega pa je v tem delu izrek v nasprotju z obrazložitvijo.

3. Toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Čeprav je prvo sodišče navedlo pravilno izhodišče, da je pri določitvi začasne preživnine treba izhajati iz otrokovih nujnih oziroma eksistenčnih potreb, ni pojasnilo, katere tožničine potrebe je upoštevalo kot nujne in v kakšnih mesečnih zneskih. Navedlo je zgolj oceno, da tožnica "za kritje svojih osnovnih potreb verjetno potrebuje 80,00 EUR" (poleg pokojnine, ki jo prejema po materi in občasnih prejemkov iz naslova dela preko študentskega servisa) in v tem obsegu ugodilo predlogu za začasno odredbo, v preostalem delu pa je predlog zavrnilo. Te odločitve ni mogoče preizkusiti, saj sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče zato ugodilo pritožbi in sklep v zavrnilnem delu razveljavilo ter vrnilo zadevo prvemu sodišču v novo odločanje (354. člen ZPP).

6. Prvo sodišče bo moralo pojasniti, katere so tožničine nujne življenjske potrebe ter jih ovrednotiti (običajno gre za stroške bivanja, prehrane, obleke in obutve ter v tožničinem primeru nujni izdatki v zvezi s študijem). Drži, da je v določeni meri možno upoštevati kot prejemke polnoletnega otroka tudi občasni zaslužek od dela preko študentskega servisa, če ga to delo ne ovira pri izpolnjevanju njegovih študijskih obveznosti (v tem primeru se ti dohodki "odštejejo" od otrokovih potreb). Prvo sodišče bo zato moralo natančneje ugotoviti tožničine prejemke. Predvsem pa bo moralo kritično presoditi toženčeve materialne in pridobitne zmožnosti. Poleg plače je toženec po lastnih trditvah prejemal iz naslova najemnine za nepremičnino v L. vse do vložitve tožbe 550,00 EUR oziroma 450,00 EUR mesečno, od 1. 7. 2015 pa naj bi ta najemnina znašala le še 100,00 EUR mesečno. Pritožba smiselno utemeljeno izpostavlja vprašanje resničnosti te toženčeve trditve oziroma pravilnosti te ugotovitve prvega sodišča (očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki 339. člena ZPP, ker sodišče ni upoštevalo tožničine pripravljalne vloge z dne 13. 11. 2015, je v smislu prvega odstavka 286.b člena ZPP sicer neupošteven, ker ga tožnica ni uveljavljala najkasneje ob koncu naroka 5. 11. 2015, ko je prvo sodišče končalo narok o predlogu za začasno odredbo in najavilo pisno izdajo sklepa). Ker je preživninska obveznost primarna in ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi, bi moral toženec temu podrediti tudi urejanje najemnega razmerja z najemnico nepremičnine v Škofji Loki, ali z drugimi besedami, najemnine ne bi smel zniževati zaradi domnevnih investicijskih del najemnice, ki za samo rabo nepremičnine očitno niso nujno potrebna (izdelava dodatne sobe in ureditev okolice - Aneks v prilogi B27).

7. Ob tem je tudi toženčeva izpoved neprepričljiva (znižanje najemnine s 1. 7. 2015 je utemeljeval z drugimi deli na nepremičnini, kot se navaja v Aneksu, in sicer s sanacijo kletnih prostorov). Razen tega je težko verjeti, da bi toženec plačeval tako visoke kreditne obveznosti za dve nepremičnini (za "bivalno" hišo v R. in za "prazno" hišo v L., katere očitno ne potrebuje za stanovanjske potrebe svoje družine), ob tem pa znatno zmanjšal svoje prejemke na račun zatrjevanega znižanja najemnine in si bistveno otežil odplačevanje kreditov. Z vidika izpolnjevanja svojih preživninskih obveznosti (do vseh otrok, ne le do tožnice) je toženec v primeru, da mu njegovi prejemki res ne bi omogočali izpolnjevanja teh obveznosti, dolžan nepremičnino v L. tudi prodati (ob sodelovanju tožnice ter pristojnega centra za socialno delo na strani mld. otrok kot solastnikov nepremičnine). Sodeč po podatkih spisa (npr. priloga A31) je toženčeva izpoved neprepričljiva tudi glede zatrjevanega razpada zunajzakonske skupnosti z A. A. Prvo sodišče tudi ni upoštevalo okoliščine, da je toženec konec oktobra 2015 poravnal obveznosti iz naslova "... posojila" (verjetno ...), kot izhaja iz obračunskih listov (priloge B74 - 77), zaradi česar ga ne bremeni več mesečni izdatek v višini 50,50 EUR.

8. Prvo sodišče je odločilo, da je toženec dolžan plačevati začasno preživnino 80,00 EUR od dneva izdaje sklepa o začasni odredbi z dne 5. 11. 2015, v preostalem delu pa je predlog zavrnilo (za čas od vložitve predloga 1. 7. 2015 do izdaje sklepa o začasni odredbi). V obrazložitvi je navedlo le, da je "zahtevek za začasno preživnino od vložitve predloga do pravnomočnosti sodbe zavrnilo skladno z ustaljeno sodno prakso." Tudi v tem delu gre za bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so ti razlogi nejasni oziroma nerazumljivi, poleg tega pa v nasprotju z izrekom.

9. Razlogi v 18. točki obrazložitve (glede stroškov postopka zavarovanja) so med seboj v nasprotju. Navedeni del obrazložitve se razume tako, da je prvo sodišče v III. točki izreka sklepa zajelo tudi odločitev o zavrnitvi tožničinega zahtevka za plačilo stroškov postopka zavarovanja, v 18. točki obrazložitve pa prvo sodišče tudi navaja, da "bo o stroških začasne odredbe odločalo z odločbo, s katero se bo predmetni pravdni postopek končal." V takšnem primeru prvo sodišče ne zavrne stroškovnega zahtevka, ampak pridrži odločitev o stroških postopka zavarovanja za končno odločbo.

10. Glede na navedeno se razveljavitev sklepa v III. točki izreka nanaša (poleg zavrnitve zahtevka za začasno preživnino v znesku nad 80,00 EUR mesečno) tudi na zavrnitev zahtevka za plačevanje začasne preživnine od vložitve predloga za izdajo začasne odredbe 1. 7. 2015 dalje ter na zavrnitev stroškovnega dela zahtevka v postopku zavarovanja.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).