- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 4/2001
ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.4.2001 Civilni oddelek
Povzetek
- Vrednost spornega predmeta v tožbi.Ali je vrednost spornega predmeta pravilno ocenjena v tožbi, ki zahteva razveljavitev prodajne pogodbe o nepremičnini?
- Pristojnost sodišča.Ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo svojo stvarno nepristojnost na podlagi ocenjene vrednosti spora?
- Zahteva za razveljavitev pogodbe.Ali tožnik lahko zahteva razveljavitev pogodbe, ne da bi zahteval plačilo kupnine?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Če tožnik zahteva razveljavitev prodajne pogodbe o nepremičnini zato, ker v dogovorjenem roku ni bila poplačana kupnina, vrednosti spora ne predstavlja pogodbeni znesek kupnine.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vrednost spornega predmeta določilo na 11.000.000,00 SIT in se zato izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu ter odločilo, da bo zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopljena Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je v tožbi navedena vrednost spornega predmeta 1.900.000,00 SIT prenizko ocenjena, saj se zahteva razveljavitev pogodbe o prodaji nepremičnine, katere vrednost po tej sporni pogodbi znaša 11.000.000,00 SIT. Proti sklepu se zaradi nepravilne uporabe določb ZPP pritožuje tožnik, ki predlaga, da se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču kot stvarno pristojnemu v nadaljnje odločanje. Poudarja, da od tožene stranke ne zahteva plačila kupnine, ki po prodajni pogodbi znaša 11.000.000,00 SIT. V zvezi s to pogodbo je, kot je razvidno iz sodišču predloženih listin, od tožene stranke prejel aro v vrednosti 10.000,00 DEM, torej okrog 1.060.000,00 SIT. V zvezi z notarskim zapisom darilne pogodbe za primer smrti ga je zadelo plačilo davka na dediščino v znesku 562.440,00 SIT, na promet nepremičnin pa davka 220.000,00 SIT. Navedene tri postavke je tožnik upošteval kot dejansko vrednost spornega predmeta glede na to, da plačila kupnine po pogodbi ne zahteva. Seštevki teh zneskov pa zaokroženo navzgor pripeljejo do zneska 1.900.000,00 SIT. Pritožba je utemeljena. Iz same tožbe ter njej priloženih listin, ki so v spisu, izhaja, da so vse navedene pritožbene trditve točne. Na taki podlagi pa je torej ocenitev vrednosti spora, kakršno je v tožbi navedel sam tožnik 1.900.000,00 SIT, očitno ustrezna. Izpodbijani sklep je zato pritožbeno sodišče razveljavilo in zadevo vrnilo v nadaljevanje postopka prvemu sodišču (čl. 365., tč. 3. ZPP), ki je ob taki vrednosti spora za odločanje stvarno pristojno (čl. 99/II. tč. 1 Zakona o sodiščih, Ur. l. RS št. 19/94-28/2000). Izrek o pritožbenih stroških temeji na določilu 3. odst. 165. člena ZPP.