Jedro

Če so roki za obročno plačilo takse iztekli že pred pravnomočnostjo odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je taksni zavezanec dolžan poravnati celotno taksno obveznost po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke z dne 5. 2. 2014 za določitev roka za plačilo sodne takse, ker so roki za plačilo posameznih mesečnih obrokov sodne takse za pritožbo določeni že s pravnomočnim sklepom VII Pg 246/2006 z dne 27. 11. 2012. 2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter v nadaljevanju v pritožbi navaja, da z ugoditvijo predlogu tožeče stranke prvo sodišče ne bi poseglo v predmet pravnomočne odločitve, da je tožeča stranka dolžna poravnati sodno takso v šestih mesečnih obrokih. Odpravljena bi bila le nevzdržna situacija, ko odločitev sodišča zaradi izteka vseh rokov za obročno plačilo pred pravnomočnostjo dejansko ni izvršljiva. Roki za plačilo posameznih obrokov sodne takse so iztekli že pred izdajo drugostopenjskega sklepa, s katerim je bil zavrnjen predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Takšno postopanje je v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku (1), saj bi takšno sklepanje pomenilo, da ima pritožba zoper sklep o oprostitvi, podrejeno o obročnem plačilu sodne takse, nesuspenzivno naravo. Če bi bilo pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, bi bilo treba obroke sodne takse poravnati že na podlagi prvostopenjskega sklepa, ne glede na to, da o oprostitvi oziroma o obročnem plačilu še ni bilo pravnomočno odločeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom VII Pg 246/2006 z dne 27. 11. 2012 zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo in ugodilo njenemu predlogu za obročno plačilo sodne takse. Tožniku je naložilo, da plača sodno takso za pritožbo v višini 3.284,00 EUR v šestih zaporednih mesečnih obrokih po 547,33 EUR, in sicer tako, da prvi obrok zapade v plačilo dne 15. 1. 2013, zadnji pa 15. 6. 2013. Tožeča stranka je vložila pritožbo le zoper del sklepa, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za oprostitev plačila sodne takse, ne pa tudi zoper del, s katerim je bilo tožeči stranki naloženo, da takso plača v šestih zaporednih obrokih. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Cpg 1570/2012 z dne 10. 1. 2013 pritožbi tožeče stranke ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, ki je s sklepom VII Pg 246/2006 z dne 22. 5. 2013 predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse znova zavrnilo, odločitev prvega sodišča pa je bila po pritožbi tožeče stranke potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1007/2013 z dne 26. 9. 2013. Tožeča stranka je dne 5. 2. 2014 vložila predlog za določitev roka za plačilo sodne takse, ki ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo, saj so roki za plačilo sodne takse določeni v pravnomočnem sklepu sodišča prve stopnje z dne 27. 11. 2012. 5. Obveznost obročnega plačila sodne takse je za tožečo stranko nastopila z dnem, ko je postal pravnomočen sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, saj odločitve prvega sodišča o obročnem plačilu sodne takse tožeča stranka s pritožbo ni izpodbijala. Če so roki za obročno plačilo takse iztekli že pred pravnomočnostjo odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je taksni zavezanec dolžan poravnati celotno taksno obveznost po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za taksno oprostitev. Pravnomočni sklep, s katerim je bil predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnjen, le potrjuje, da predlog za taksno oprostitev tožeče stranke ni bil utemeljen in da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso v obrokih in v rokih, kot jih je določilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27. 11. 2012 oziroma v enkratnem znesku, ker so obroki zapadli v plačilo do pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog tožeče stranke za taksno oprostitev zavrnjen. Odločitve o obročnem plačilu tožeča stranka ni izpodbijala s pritožbo, zato je postala pravnomočna, v njej pa so navedeni posamezni mesečni obroki plačila sodne takse, zato prvo sodišče tudi ni smelo znova odločati o pravnomočno odločeni stvari. Iz navedenih razlogov, ki so bili tožeči stranki že pojasnjeni v izpodbijanem sklepu, je prvo sodišče predlog tožeče stranke utemeljeno zavrglo na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP.

6. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

(1) V nadaljevanju ZPP.