- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1296/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1296.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Višina sodnih penalovSodna praksa obravnava vprašanje, ali je višina sodnih penalov, naloženih dolžniku, primerna in ali je sodišče imelo pravno podlago za njihovo naložitev.
- Rok za izpolnitev obveznostiObravnava se tudi vprašanje, ali je dolžniku dodeljen rok za izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave ustrezen.
- Obveznosti iz sodne poravnaveSodna praksa se ukvarja z vprašanjem, katere obveznosti je dolžnik prevzel s sodno poravnavo in ali je dolžan te obveznosti izpolniti.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Izvršilno sodišče na upnikov predlog naloži dolžniku,ki v danem roku ne izpolni zahtevane obveznosti iz izvršilnega naslova, plačilo sodnih penalov.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo upnikovemu predlogu in je naložilo dolžniku, da v dodatnem roku 15 dni od prejema zdaj izpodbijanega sklepa opravi vse tisto, točno razvidno iz izpodbijanega sklepa, kar se je dolžnik zavezal opraviti do konca novembra 1997 s sodno poravnavo, ki sta jo stranki sklenili dne 14.10.1997. Sklenilo je nadalje, da v primeru da dolžnik v danem roku zahtevane obveznosti ne bo opravil, mora upniku za vsak zamujeni dan od dne, ko se izteče dodatni rok za izpolnitev obveznosti, plačati sodne penale v višini 20.000,00 SIT, dolžnik pa je dolžan upniku povrniti tudi 37.935,00 SIT izvršilnih stroškov.
Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da se ne strinja z določitvijo sodnih penalov zaradi njihove višine, prav tako se ne strinja glede roka, ker meni, da je za ureditev vsega premalo časa. Navaja še, da ni podpisanega dokumenta, ki bi mu nalagal montažo žlebov na zgornji strani, zaradi česar montaže ne bo naredil. Pritožba ni utemeljena.
Dolžnik se je s sodno poravnavo, ki sta jo stranki sklenili dne 14.10.1997, vse tisto, kar je sodišče dolžniku naložilo z izpodbijanim sklepom opraviti v roku 15 dni, od prejema sklepa, zavezal urediti že do konca meseca novembra 1997. Zato dolžnik ne more zdaj v pritožbi uspešno uveljavljati svojega stališča, da je za ureditev njegovih obveznosti, ki jih je prevzel s sodno poravnavo, premalo časa. Katere so tiste obveznosti, ki jih mora dolžnik izpolniti oziroma opraviti pa je točno razvidno iz sodne poravnave in iz izpodbijanega sklepa.
Prav tako se dolžnik neutemeljeno pritožuje zoper naložitev sodnih penalov. V določbi 212. čl. ZIZ je imelo sodišče prve stopnje oporo za to, da je z izpodbijanim sklepom dolžniku za primer, da ne bi v dodatnem roku izpolnil obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, naložilo plačilo sodnih penalov. Pritožbeno sodišče pa tudi nima nobenih pomislekov, glede tega, da višina sodnih penalov ne bi bila primerna.
Po obrazloženem je torej dolžnikova pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. tč.
380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).