Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
21. 4. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., na seji senata dne 31. marca 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1049/99 z dne 18. 11. 2003 se ne sprejme.
Pritožnik navaja, da s predlogom davčnemu organu, naj bo zavezanka za davek od dohodka iz kmetijstva v letu 1994 njegova žena, ni uspel. Kljub temu je bila ženi na podlagi njene dohodninske napovedi dohodnina junija 1995 odmerjena tudi od katastrskega dohodka. Prav tako je davčni organ katastrski dohodek v nekoliko drugačnem znesku upošteval še pri pritožnikovi odmeri dohodnine decembra 1995. Na podlagi njegove ustne pritožbe so nato ženino dohodninsko odločbo ustno stornirali, njegovo odločbo pa popravili in mu jo vročili v maju 1996. Ker ni uspel s predlogom, naj skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 p.b. –ZUP86) ženino odločbo odpravijo ter obnovijo njegov postopek in mu pri tem priznajo, da je bila žena celo leto vzdrževan družinski član, se je zoper dohodninsko odločbo pritožil. Pritožba je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da ni pravne podlage za ženino obremenitev s katastrskim dohodkom ter da so bile olajšave priznane v najvišji višini. Ker olajšava za ženo ni bila priznana v celoti, je sprožil upravni spor. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da katastrski dohodek ni mogel biti obračunan ženi, ker takšne zahteve ni v spisu, celotna olajšava za ženo pa ni bila priznana, ker ni bila zahtevana pravočasno. Vrhovno sodišče je potrdilo sodbo Upravnega sodišča, saj naj bi po mnenju pritožnika pri tem spregledalo, da ni bila odpravljena ženina odločba oziroma ni bil obnovljen postopek, kot to določa zakon. Zato vlaga še ustavno pritožbo. V njej zatrjuje, da pristojni organi niso odgovorili na zahtevo po odpravi dohodninske odločbe njegove žene ter po obnovi njegovega postopka odmere dohodnine zaradi novonastalega položaja. Ker posledično ni mogel uveljaviti celotne olajšave za ženo kot vzdrževanega družinskega člana, naj bi mu bile z nezakonitim ravnanjem kršene ustavno zagotovljene pravice.
V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Glede na to bi bili lahko pravno relevantni pritožnikovi očitki, da ni bilo odgovorjeno na njegove navedbe. Obrazložena odločba je namreč bistveni del poštenega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Iz te ustavne določbe izhaja tudi dolžnost pristojnega organa, da se seznani z navedbami strank, prouči njihovo dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih, če so za odločitev bistvene in niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli. Pri tem ni vedno nujno, da je opredelitev do navedb stranke izrecna, ampak zadostuje, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve.
Ker izpodbijane odločbe izpolnjujejo zgoraj navedene zahteve, je pritožnikovo zatrjevanje kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin neutemeljeno. V obravnavani zadevi bi bilo lahko po vsebini sporno upoštevanje katastrskega dohodka pri pritožnikovi odmeri dohodnine in nepriznanje celotne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Razlogi odločitve so iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča, s katerimi se Vrhovno sodišče strinja v celoti, jasno razvidni; pritožniku je bila odmerjena dohodnina od katastrskega dohodka, ker je bil pred tem njemu odmerjen davek od dohodkov iz kmetijstva, celotna olajšava za vzdrževanega družinskega člana (ženo) pa mu ni bila priznana, ker je v postopku ni pravočasno uveljavljal oziroma jo je uveljavljal le za 6 mesecev.
Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata Milojka Modrijan