Jedro

Za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr, Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je potrebno aktivno sodelovanje, tega pa pridržana oseba zaradi ugotovljenega neprilagojenega in neorganiziranega vedenja in mišljenja, čustvene vznemirjenosti ter stalne agitiranosti ni sposobna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. (v nadaljevanju: pridržana oseba oz. oseba) omeji prisotnost pri izvajanju dokazov (I. točka izreka), ter se jo zadrži na zdravljenju vi psihiatrični kliniki na oddelku pod posebnim nadzorom najdalj do 9. 3. 2022 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se po odvetnici zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje pridržana oseba. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in zadržanje ustavi, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pridržana oseba meni, da je izrečeni ukrep sodišča glede na njeno zdravstveno stanje nesorazmeren. Zadostovalo bi že zdravljenje na odprtem oddelku, po ureditvi terapije bi se to lahko nadaljevalo kot ambulantno zdravljenje. Oseba v pogovoru s sodno komisijo ni mogla sodelovati, kot bi rada, ker je bila gibalno ovirana zaradi odrejenega varovalnega ukrepa. Bila je tudi pod vplivom zdravil in se je težko skoncentrirala. Zaradi neprijetnih učinkov zdravil so osebi ta prilagodili in je sedaj bolje, odpravljen je bil tudi varovalni ukrep in ima možnost izhoda v naravo, kar ugodno vpliva na njeno počutje.

Oseba ni agresivna, svojcev ni fizično ogrožala, ob sprejemu na psihiatrično kliniko je bila le razburjena. Na kliniki ima svojo zdravnico psihiatrinjo, ki ji zaupa in jo redno obiskuje. V procesu zdravljenja bo aktivno sodelovala in ravnala po navodilih zdravnika, pri tem ji bodo pomagali tudi svojci. Ker bi bilo vzroke in ogrožanja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) možno odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom ali z ambulantnim zdravljenjem), ni dokazano, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Oseba izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti, a glede odločitve v I. točki izreka, tj. glede omejitve pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov (tretji odstavek 64. člena ZDZdr v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr), ne poda nobene pritožbene navedbe, zato je sodišče druge stopnje v tem delu sklep preizkusilo le glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v tem delu pravilno uporabilo materialno pravo, uradno upoštevnih kršitev določb postopka pa ni storilo.

5. V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v izpodbijanem sklepu glede odločitve v II. točki izreka navedlo pravilne in izčrpne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki jih sodišče druge stopnje sprejema kot pravilne ter se, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje. Sodišče je pravilno ugotovilo obstoj vseh zahtevanih pogojev za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Oseba izrecno izpodbija le obstoj pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, da ugotovljenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, a neutemeljeno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve.

7. Oseba navaja, da ni agresivna, da svojcev ni fizično ogrožala in je bila ob sprejemu na psihiatrično kliniko le razburjena, kar se nanaša na ugotovitve sodišča glede obstoja pogojev iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Sodišče je glede teh pogojev navedlo obširne razloge v 14. točki obrazložitve ter glede na izvedene dokaze tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilno zaključilo med drugim, da oseba huje ogroža svoje zdravje, kar v pritožbi ni izpodbijano. Ker zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr, poseben odgovor na navedbo, da oseba ni nikogar fizično ogrožala, ni potreben.

8. Glede izpolnjevanja izpodbijanega pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr je sodišče prve stopnje na podlagi mnenja sodne izvedenke v 15. točki obrazložitve ugotovilo, da oseba potrebuje ponovno ureditev zdravljenja z zdravili, kar je v njenem psihičnem stanju1 mogoče le na oddelku pod posebnim nadzorom (le na tem oddelku je mogoče izvesti nadzorovano uvedbo in prejemanje terapije). Oseba brez nadzora ne bi jemala zdravil, zdravljenje bi prekinila in ne bi bila sposobna sodelovati v milejših oblikah pomoči. Ob trenutnem zdravstvenem stanju osebe milejše oblike zdravljenja ne bi bile učinkovite. Ugotovitve sodišča oseba izpodbija z navedbami, da ima na kliniki svojo zdravnico psihiatrinjo, ki ji zaupa in jo redno obiskuje, ter bo v procesu zdravljenja aktivno sodelovala in ravnala po navodilih zdravnika, pri tem ji bodo pomagali tudi svojci. S temi navedbami ne more biti uspešna, saj glede na s strani izvedenke ugotovljeno zdravstveno stanje oseba trenutno aktivnega in odgovornega sodelovanja ni sposobna.

9. Pritožbene navedbe, da bi bilo ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči (z zdravljenjem na odprtem oddelku, ambulantnim zdravljenjem), so ob navedenem neutemeljene. Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je potrebno aktivno sodelovanje, tega pa oseba zaradi ugotovljenega neprilagojenega in neorganiziranega vedenja in mišljenja, čustvene vznemirjenosti ter stalne agitiranosti ni sposobna. Tudi v pritožbi predlagana oblika pomoči je zato v tem trenutku, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, neučinkovita, predvsem pa z njo ne bi bilo odvrnjeno ogrožanje osebe. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da oseba potrebuje zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom.

10. Ob povedanem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

11. O stroških odvetnice, postavljene po uradni dolžnosti, bo odločilo sodišče prve stopnje.

1 V trenutnem stanju manije je oseba čustveno privzdignjena, jezava, agresivna navzven ter v skladu z bolezenskimi znaki manije meni, da ji je vse dovoljeno, da vse zmore in pravila zanjo ne veljajo.