Jedro

Pritožnik ni uspel podati ustreznih razlogov oziroma konkretno pojasniti utemeljene bojazni (nevarnosti), da predlaganega dokaza kasneje ne bi bilo mogoče izvesti. Trditveno in dokazno breme za utemeljitev predloga je bilo v celoti na predlagatelju.

Stranka mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, vključno s tistimi, ki so splošno znana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Predlagatelj je dolžan v roku 15 dni povrniti nasprotnemu udeležencu 112 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov (z ogledom nepremičnine in postavitvijo izvedenca in cenilca za gradbeno in obrtno stroko) ter odločilo, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka zavarovanja.

2. Predlagatelj vlaga pritožbo. Sklep izpodbija iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1. Predlaga spremembo sklepa z ugoditvijo predlogu. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje s stroškovno posledico za nasprotnega udeleženca. Po pritožnikovem mnenju je bil predlog z verjetnostjo utemeljen, logičen in konsistenten. Izpodbijani sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je neobrazložen, nelogičen in vsebuje nerazumljive ter nasprotujoče si razloge. Predlog je bil ustrezno obrazložen. Splošno znanih dejstev ni treba dokazovati (da na fasado vplivajo vremenski pojavi in da se bo stanje nepremičnine čez čas zato vsekakor spremenilo, kar bo onemogočilo izvedbo predlaganega dokaza). Sodišče neutemeljeno in neobrazloženo povzema pavšalne navedbe nasprotnega udeleženca. Predloga za zavarovanje mu ne bi smelo pošiljati v odgovor. Pritožnik njegove navedbe zanika. Nelogična in protislovna je odločitev, da bi pritožnik lahko vložil predlog za izvršbo. To je sicer storil. V tem postopku se sodišče ne bi smelo spuščati v presojo dokazov. Ponavlja, zakaj je vložil predlog za zavarovanje dokazov. Meni, da je korektno in pošteno, da imata obe strani možnost, da si skupaj ogledajo nepremičnino s strokovno usposobljeno osebo. Ker mu nasprotni udeleženec to onemogoča, je nujnost predloga za zavarovanje dokazov utemeljena.

3. Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka. Opozarja na pritožbene novote, nedopustno širjenje trditvene podlage predlagatelja in na to, da je sam v postopku upravičeno podal substancirane navedbe in dokaze. Opozarja na določbo prvega odstavka 267. člena ZPP o vročanju vloge nasprotnemu udeležencu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Procesni institut zavarovanja dokazov je namenjen ohranitvi dokazov, ki jim grozi uničenje zaradi poteka časa ali drugih dogodkov. Če obstaja utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja, lahko stranka med pravdo ali že pred njo, kot je primer v obravnavani zadevi, predlaga, naj se izvede v posebnem postopku po določbah 264. do 268. člena ZPP. Postopek za zavarovanje dokazov je glede na okoliščine posameznega primera ustrezno hiter in se praviloma izpelje kot nujen. Kljub temu tudi v tem postopku načelo kontradiktornosti ni izključeno. Nasprotno: vloga, v kateri se predlaga zavarovanje dokazov, se vroči nasprotniku, če je znan. Brez poprejšnje izjave nasprotnika sme sodišče odločiti le, če bi bilo nevarno odlašati (prvi odstavek 267. člena ZPP). Tedaj se kontradiktornost vzpostavi z vročitvijo sodnega sklepa, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za zavarovanje dokazov (tretji odstavek 267. člena ZPP). Po pravilni oceni in presoji sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Očitane procesne kršitve prvega odstavka 267. člena ZPP - zaradi vročanja predloga nasprotnemu udeležencu v odgovor in zaradi upoštevanja njegove izjave o predlogu - ni.

6. V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo, in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja (266. člen ZPP).

7. V predlogu za zavarovanje dokaza z ogledom in postavitvijo izvedenca in cenilca gradbene stroke je predlagatelj navedel: da je opravil fasaderska dela na stanovanjski hiši nasprotnika; da mu slednji ne plača računa za izvedena dela, ker neutemeljeno meni, da dela niso bila izvedena pravilno in popolno; da je nasprotnik po predlagateljevem vedenju že (in bo) pričel z določenimi posegi v nepremičnino, zaradi česar je zavarovanje dokazov nujno; da je glede na zunanje vremenske razmere, ki vplivajo na fasado, dokaz z ogledom in izvedencem pomemben za bodoči sodni postopek, v katerem se ne bo več mogel izvesti oziroma bo njegova izvedba pozneje (najmanj) težja in očitno otežena zaradi splošno znanih dejstev – sodnih zaostankov – in daljšega trajanja pravdnega postopka.

8. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dokazni oceni in presoji sodišča prve stopnje, da predlagatelj v trditveni podlagi in z dokazi ni z verjetnostjo izkazal, da bo izvedba predlaganega dokaza kasneje znatno otežena oziroma onemogočena. V jasnih in popolnih razlogih sklepa (točki 6 in 7) so natančno in popolno ocenjeni vsi trije sklopi razlogov, s katerimi je pritožnik utemeljeval predlog za zavarovanje dokazov (posegi nasprotnika v nepremičnino, trajanje sodnih postopkov, vplivi vremenskih razmer na fasado). Očitki o procesnih kršitvah po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (slednjih pritožnik niti ne konkretizira, pritožbeno sodišče pa nanje ne pazi po uradni dolžnosti), so neutemeljeni.

9. Prav ima sodišče in ne pritožnik, da je bila trditvena podlaga preskromna, nekonkretizirana in nezadostna. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ni uspel podati ustreznih razlogov oziroma konkretno pojasniti utemeljene bojazni (nevarnosti), da predlaganega dokaza kasneje ne bi bilo mogoče izvesti. Trditveno in dokazno breme za utemeljitev predloga je bilo v celoti na predlagatelju. Šele v pritožbi prvič skuša dopolniti in bolj konkretizirati dejstva o vremenskih vplivih na fasado, češ da sčasoma vplivajo na zunanjo konstrukcijo oziroma na nepremičnino. Pri tem se sklicuje na splošno znana dejstva. Tudi s tem ne more uspeti. Prvič ne zato, ker gre za prepozne, z ničemer opravičene pritožbene novote, ki jih ni mogoče več upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP). Drugič zato, ker so navedbe še vedno presplošne in ne kažejo na konkretno nevarnost, zaradi katere se predlagani dokaz kasneje ne bi mogel izvesti ali bi se izvedel težje. In tretjič zato, ker bi moral tudi splošno znana dejstva, ki jih prvič omenja šele v pritožbi, zatrjevati in opisati že v predlogu. Res je, da splošno znanih dejstev ni treba dokazovati (peti odstavek 214. člena ZPP). Vendar pritožnik prezre, da jih sodišče samo brez trditvene podlage stranke ne more upoštevati po uradni dolžnosti. Stranka mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, vključno s tistimi, ki so splošno znana. Predmet trditvenega bremena so tudi splošno znana dejstva, če so nujna za substanciranje zahtevka oziroma predloga2. 10. Ker pritožnik svojega trditvenega bremena v obravnavanem primeru ni zmogel, kar je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo ter ustrezno obrazložilo, je bil njegov predlog pravilno zavrnjen. Zato se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih trditev in očitkov ne bo opredeljevalo.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je pravilen in ni obremenjen z uveljavljenimi niti z drugimi procesnimi kršitvami, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker pritožnik ni uspel s pritožbo, ni upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona). Odločitev o njegovih stroških je zajeta v odločitvi o glavni stvari. Zaradi neuspeha v pritožbenem postopku pa mora povrniti nasprotnemu udeležencu njegove stroške vsebinskega odgovora na pritožbo. Odmerjeni so po stroškovniku na odgovoru na pritožbo po veljavni Odvetniški tarifi (OT) v višini 122 EUR (po 2. točki tarifne št. 22 OT v višini 150 točk, 2 % za materialne stroške ter 22 % DDV ter z upoštevanjem vrednosti točke 0,60 EUR). Odmerjeni znesek mora predlagatelj povrniti v 15 dneh po prejemu tega sklepa. Odločanje o zamudnih obrestih v primeru zamude je odpadlo, ker jih nasprotni udeleženec ni zahteval. 1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Primerjaj: Zobec, J., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, stran 355.