Jedro

Sodišče prve stopnje je samo ugotavljalo stopnjo gluhosti obdolženca in na glavni obravnavi ocenilo, da kljub slušnemu aparatu le ne sliši tako slabo, da bi mu bilo potrebno zaradi tega postaviti zagovornika po uradni dolžnosti. Kljub iz psihološkega izvida izhajajoči obdolženčevi mentalni podnormnosti, ni ugotavljalo obdolženčeve zmožnosti, da se sam uspešno brani. S tem pa je med glavno obravnavo in pri izdaji sodbe nepravilno uporabilo določbe ZKP glede obrambe obdolženca, to pa je moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe, s čimer je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi obdolženega A.B. se ugodi, izpobijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 224. člena KZ. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen enega meseca zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Obdolžencu je v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka, zasebnega tožilca pa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde.

Zoper sodbo se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov, pritožil obdolženec ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti očitanega kaznivega dejanja.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in navedb obdolženca v pritožbi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20.6.1997 obdolžencu na podlagi določb prvega odstavka 70. člena ZKP postavilo zagovornika po uradni dolžnosti, ker je na naroku ugotovilo, da obdolženec ne sliši, saj kljub slušnemu aparatu, ki ga obdolženec uporablja, ni bilo mogoče zapisati niti osebnih podatkov o obdolžencu. Na glavni obravnavi dne 22.9.1997, pa kot to izhaja iz zapisnika s te glavne obravnave, je obdolženec izjavil, da s slušnim aparatom bolj slabo sliši in da se ne bo zagovarjal, da o tem ne more razpravljati. Glavna obravnava dne 22.9.1997 je bila zaradi izvedbe novih dokazov preložena na nedoločen čas. Na naslednjo glavno obravnavo dne 4.11.1997, sodišče prve stopnje obdolžencu postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti sploh ni vabilo, enako tudi ne na glavno obravnavo dne 26.11.1997 (za katero so bila sicer vabila poslana dne 4.11.1997). S sklepom z dne 24.11.1997 pa je obdolžencu postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti, razrešilo, z obrazložitvijo, da je sodišče na glavni obravnavi dne 22.9.1997 ugotovilo, da njegova naglušnost ni tolikšna, da bi bili podani razlogi obvezne obrambe iz 1. odstavka 70. člena ZKP.

Iz pritožbi priloženega psihološkega izvida Neuropsihiatrične ambulante .... z dne ... izhaja, ne le, da obdolženec zelo slabo sliši (zaradi česar da je ob pregledu težko sodeloval), temveč tudi, gre pri obdolžencu za sekundarno znižanje mentalnih funkcij na nivo izpod normale. To pa so okoliščine, ki kažejo ne le, da je obdolženec gluh, temveč glede na svoje mentalne sposobnosti, tudi sicer nezmožen, da se sam uspešno brani. Po določbi prvega odstavka 70. člena ZKP obvezno formalno obrambo ne narekujejo le določene telesne pomanjkljivosti (n.pr. gluhost) ali bolezen, temveč tudi obdolženčeve posebne osebne lastnosti. S tem, ko je sodišče prve stopnje obdolžencu postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti razrešilo (ob oceni, da obdolženec le ne sliši tako slabo) pred zaključenim dokaznim postopkom na glavni obravnavi, pa je v škodo obtoženca prekršilo določbe ZKP v zvezi s obvezno formalno obrambo obdolženca, to pa je moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. S tem v škodo obtoženca bistveno prekršilo določbe kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje najprej s strokovno pomočjo izvedenca ugotoviti stopnjo gluhosti obdolženca in ob upoštevanju tudi že predloženega psihološkega izvida, tudi obdolženčevo zmožnost, da se sam uspešno brani, ter ob ugotovitvi, da je obdolženec nezmožen, da se sam uspešno brani, obdolžencu postaviti zagovornika po uradni dolžnosti. Zatem pa bo moralo sodišče ponoviti že izvedene dokaze, izvesti dokaze, katerih izvedbo je obdolženec (tudi v zvezi s predhodnimi spori z bratom - zasebnim tožilcem) predlagal v svoji pritožbi ter po potrebi izvesti tudi druge dokaze, zatem pa vse dokaze skrbno oceniti in ugotoviti, ali so v ravnanju obdolženca podani vsi objektivni in subjektivni znaki očitanega mu kaznivega dejanja ter za svojo odločitev navesti tudi prepričljive razloge. Ker je bila podana pritožba le v korist obdolženca, pa sodišče druge stopnje opozarja, da bo sodišče prve stopnje v novem sojenju vezano na prepoved iz 385. člena ZKP.