Jedro

Pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi, sodišča pa so na pravnomočne odločbe vezana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I Pg 2798/2008 z dne 04.01.2010 dopolni tako, da se v izreku doda nov odstavek, ki glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 212,78 EUR v roku 8 dni od prejema drugopisa tega sklepa.“ Zoper dopolnilni sklep sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožena stranka dolžna kriti svoje pravdne stroške oziroma, da sklep razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je prvostopno sodišče v obravnavanem primeru 4.1.2010 izdalo sklep, s katerim je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 60144/2008 z dne 22.8.2008 tudi v 1. in 3. točki izreka, tožbo zavrglo in postopek ustavilo in sicer zato, ker je ugotovilo, da tožeča stranka do 18.8.2009, ko se je iztekel rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko, ni prijavila svoje terjatve, zaradi česar je njena terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika (tožene stranke) po 5. odstavku 296. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) prenehala. Ker se zoper ta sklep ni pritožila nobena stranka, je slednji 7.1.2010 postal pravnomočen.

Tožena stranka je z vlogo z dne 22.1.2010 priglasila stroške postopka, zato je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom zgoraj omenjenemu sklepu (z dne 4.1.2010) dodalo nov odstavek, s katerim je tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov.

V pritožbi tožeča stranka prvostopnemu sodišču očita, da je napačno navedlo, da tožeča stranka ni v roku prijavila svoje terjatve v stečajnem postopku, saj je le-to storila že v predhodnem postopku prisilne poravnave, kjer je bila njena terjatev tudi priznana (kar je razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev, priloga A4). Po njenem mnenju naj pravdne stroške zato nosi tožena stranka sama. S takšnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Sicer drži, da v skladu s 1. odstavkom 289. člena ZFPPIPP, terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prisilne poravnave, veljajo za prijavljene tudi v stečajnem postopku, vendar pa to v obravnavanem primeru niti ni pomembno. Kar je pomembno je dejstvo, da je sklep, s katerim je sodišče tožbo zavrglo in postopek ustavilo (čeprav morebiti nepravilno), postal pravnomočen. Ker pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi, sodišča pa so na pravnomočne odločbe vezana (gl. Wedam Lukić, D., komentar 319. čl. Zakona o pravdnem postopku, 3. knjiga, GV Založba, 2009), je v obravnavanem primeru potrebno šteti, da je tožena stranka v postopku uspela. Stranka, ki v pravdi ne uspe, pa mora nasprotni stranki povrniti pravdne stroške (1. odst. 154. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP), zato je izpodbijana odločitev prvostopnega sodišča o stroških pravilna.

Ker so se izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).