Jedro

Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega (prvi odstavek 56. člena ZZZDR). Tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov tako lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi, sklep o začasni odredbi z dne 24. 10. 2018 v zvezi s popravnim sklepom z dne 30. 10. 2018 se razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe z dne 17. 10. 2018 zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 16. 11. 2018 zoper sklep o začasni odredbi z dne 24. 10. 2018 v zvezi s popravnim sklepom z dne 30. 10. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje toženi stranki prepovedalo odtujitev, obremenitev, zakup, ustanavljanje služnosti ali drugačno razpolaganje z nepremičninama ID znak parcela 0001 in ID znak parcela 00021 ter odločilo, da se pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi zaznamuje prepoved razpolaganja.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku2. Ni sporno, da je toženec nepremičnini v celoti pridobil pred nastankom zveze s tožnico, kar samo po sebi onemogoča, da bi nepremičnini naknadno postali skupna last. Potrebno je tudi upoštevati, da je bila kupnina za nepremičnini plačana pred nastankom zveze pravdnih strank. Toženec odplačuje kredit in ne kupnine. Nesporno je tudi, da je bil kredit vzet za 20-letno obdobje, zveza s tožnico pa je trajala 6 let, torej manj kot tretjina kreditne dobe. O tem, da bi toženec kredit predčasno odplačal ni nobenih trditev in nobenih dokazov, zato lahko sodišče v okviru obravnavanja začasne odredbe s stopnjo verjetnosti opravi le sklepanje glede na dobo odplačevanja kredita (20 : 6), kar tudi sicer ustreza resnici.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica na podlagi 12. člena, drugega odstavka 51. člena in prvega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih3 s tožbenim zahtevkom uveljavlja, da v skupno premoženje pravdnih strank spada polovica solastninske pravice na spornih nepremičninah, ki v naravi predstavljata hišo z garažo in kletnimi prostori, pri čemer sta deleža pravdnih strank na navedenem premoženju za vsako enaka.

6. Pravdni stranki sta od leta 2012 dalje živeli v zunajzakonski skupnosti. Toženec je postal lastnik spornih nepremičnin do 1/2 na podlagi sklenjenega sporazuma o delitvi skupnega premoženja z dne 16. 5. 2011, glede drugega deleža do 1/2 pa je lastnik že od 5. 12. 2005. Toženec je nekdanjo izvenzakonsko partnerko izplačal s sredstvi kredita, ki ga je pridobil na podlagi kreditne pogodbe z dne 8. 6. 2011. Toženec je obroke kredita odplačeval tudi tekom zunajzakonske skupnosti s tožnico.

7. Zmotno je materialno pravno stališče prvega sodišča, da premoženje, ki je bilo pridobljeno pred nastankom izvenzakonske skupnosti s strani toženca, predstavlja skupno premoženje pravdnih strank, ker je bilo v pretežnem delu odplačano tekom zunajzakonske skupnosti. Kljub dejstvu, da sta pravdni stranki v času trajanja njune zunajzakonske skupnosti del obrokov za sporni nepremičnini odplačevala skupaj, to še ne spreminja pravne pripadnosti spornih nepremičnin. Obveznosti, ki se nanašajo na posebno premoženje enega od zakoncev, bremenijo izključno njega (prvi odstavek 56. člena ZZZDR).4 Tožničino sodelovanje pri odplačevanju obrokov tako lahko pogojuje zgolj obligacijski in ne stvarnopravni zahtevek5. 8. Verjetnost terjatve pa tudi ni utemeljena na podlagi vlaganj tožnice v nepremičnini toženca. Z v tožbi opisanimi vlaganji tožnica ne more pridobiti stvarnopravnega, temveč ima lahko tudi iz tega naslova le obligacijski zahtevek.

9. Ker po oceni pritožbenega sodišča tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve, na pritožbene navedbe, ali je podana ena od nadaljnjih predpostavk za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo ter ob pravilni uporabi materialnega prava odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovoru toženca ugodilo in sklep o začasni odredbi z dne 24. 10. 2018 v zvezi s popravnim sklepom z dne 30. 10. 2018 razveljavilo in predlog tožnice za izdajo začasne odredbe zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP in peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom ZIZ).

11. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo izdano v tem pravdnem postopku, v okviru katerega se o zavarovanju odloča. 1 V nadaljevanju sporni nepremičnini. 2 V nadaljevanju ZPP. 3 V nadaljevanju ZZZDR. 4 Primerjaj odločbe: VSL II Cp 3330/2013, VS RS II Ips 272/2014, VS RS II Ips 102/2013 in VS RS II Ips 731/2009. 5 V skladu s prvim odstavkom 48. člena Stvarnopravnega zakonika tisti, ki postavi, prizida ali izboljša zgradbo na nepremičnini, ne pridobi lastninske pravice, temveč lahko od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten.