Jedro

V okvir starševske skrbi, poleg skrbi za otrokovo življenje in zdravje, sodi tudi skrb za njegovo vzgojo in nadzor ter obveznost, da se mu omogoči skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Kot je pokazal dokazni postopek, nasprotna udeleženka v zadnjem, daljšem obdobju ne uspe na mld. A. A. vplivati na način, da ne bi imel resnih vedenjskih in učnih težav ter da se ne bi zapletal v nasilne incidente.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 21. 3. 2024, modificiranem na naroku dne 5. 4. 2024, delno ugodi in da se tudi po uradni dolžnosti izda začasna odredba, s katero se mld. A. A. začasno namesti v Strokovni center B. Sodišče prve stopnje je z začasno odredbo odločilo tudi, da stiki med mld. A. A. in nasprotno udeleženko potekajo po dogovoru med strokovnimi delavci zavoda in nasprotno udeleženko, predvidoma med vikendi in počitnicami. Kar je predlagatelj zahteval drugače ali več (začasni odvzem nasprotni udeleženki), je zavrnilo (II. točka izreka sklepa), prav tako je zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke z dne 19. 9. 2023 zoper sklep z dne 11. 9. 2023 (III. točka izreka).

**Povzetek pritožbenih navedb**

2. Zoper izdani sklep je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v celoti razveljavi in ji prizna pritožbene stroške.

Navaja, da je že pred narokom dne 5. 4. 2024 zaprosila za odobritev brezplačne pravne pomoči, o čemer je sodišče prve stopnje obvestila na naroku, sodišče prve stopnje pa je kljub temu nadaljevalo z narokom za glavno obravnavo. Z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1062/2024 z dne 4. 4. 2024 ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v predmetnem nepravdnem postopku, sodišče prve stopnje jo je prejelo dne 11. 4. 2024. Sodišče prve stopnje bi moralo izpodbijani sklep, ki je bil izdan 15. 4. 2024, vročiti pooblaščenki nasprotne udeleženke, česar pa ni storilo, s čimer je bila storjena procesna kršitev postopka.

Nadalje, mld. A. A. po izdaji sklepa naslovnega sodišča o začasni namestitvi v stanovanjsko skupino tega ukrepa ni želel realizirati, sama pa ga v to ne more prisiliti. Že v ugovoru zoper sklep je sodišče prve stopnje zaprosila, da bi sin nadaljeval s šolanjem na OŠ C., saj je zanj nujno, da ostane pri materi v domačem okolju. Namestitev v zavod proti njegovi volji mu ne bi koristila. Sin je odpor do namestitve v zavod pokazal tudi z grožnjo s samomorom. Nasprotna udeleženka ne nasprotuje drugim oblikam pomoči predlagatelja, ki bi sinu omogočale izboljšanje vedenjskih navad. Pristala bi tudi na prešolanje sina na drugo okoliško šolo, če je to nujno potrebno.

Nadalje pojasnjuje svoje videnje dogodkov, zaradi katerih so bili mld. A. A. v šoli izrečeni ukrepi. Meni, da je bilo v izpodbijanem sklepu dejansko stanje glede dogodkov nepopolno ugotovljeno, posledično pa je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo.

Opozarja, da mora biti za izdajo začasne odredbe verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Mld. A. A. se z njo in polbratom razume, v postopku je bilo ugotovljeno, da sama zanj ustrezno skrbi. Vedenjska, čustvene, učne in druge težave v njegovem odraščanju rešuje v sodelovanju s predlagateljem. Meni, da je bilo treba pred izrekom ukrepa, določenega v izpodbijanem sklepu, pretehtati, ali obstaja milejši ukrep za zagotovitev koristi otroka. Izpostavlja, da za izrečeni ukrep ni pogojev, saj pred tem še niso bile izčrpane vse zakonske možnosti. Pred izrekom ukrepa bi morala šola na podlagi 54. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn) otroka prešolati z/ali brez soglasja matere, kot je povedala tudi pedagoginja na zaslišanju. Tudi mld. A. A. je povedal, da bi se s prešolanjem strinjal, prav tako je ta ukrep kot ustrezen označen njegov polbrat. Pojasnjuje, da je strinjanje za izrek začasnega ukrepa namestitve otroka v zavod po končanem naroku glavne obravnave podpisala kot pravni laik, pri čemer ji ne predlagatelj ne sodnica nista pojasnila, kaj podpis soglasja dejansko pomeni. Zavezuje se, da bo skušala sodelovati pri vsaki pomoči, ki bo v korist njenega otroka in ki omogoča izvajanje ukrepov na način, da otrok ostane v domačem okolju. Sin obiskuje tudi psihologinjo v Zdravstvenem domu D. Na nasprotno udeleženko je zelo navezan, veliko sta skupaj, razen ko gre v šolo in ko s prijatelji igra nogomet. 3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru nasprotne udeleženke zoper začasno odredbo, s katero je predhodno, s sklepom z dne 11. 9. 2023, mld. A. A. namestilo v B.1

5. Drži, da je sodišče prve stopnje odločbo o brezplačni pravni pomoči prejelo pred izdajo izpodbijanega sklepa, zaradi česar bi moralo sklep vročiti pooblaščenki nasprotne udeleženke. Vendar pa očitana procesna kršitev ni v ničemer vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), saj je nasprotna udeleženka v zadevi vložila pravočasno pritožbo.

6. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne pravne podlage, torej 161. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). Nadalje, v skladu s prvim odstavkom 175. člena DZ sodišče odloči o namestitvi otroka v zavod zaradi njegovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, če je ogrožen on sam ali drugi otroci v družini in je le z njegovo namestitvijo v zavod mogoče v zadostni meri zavarovati njegove koristi ali koristi drugih otrok v družini. V tem primeru sodišče zavod tudi imenuje.

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovitve o za odločitev pravno pomembnih dejstvih oprlo na obsežno dokumentacijo v spisu (poročila CSD in osnovne šole, ki jo obiskuje mld. A. A.). Opravilo je narok, na katerem je zaslišalo predstavnico predlagatelja, nasprotno udeleženko ter tri priče. Na njegovo željo je zaslišalo tudi mld. A. A.2 Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, kljub temu, da odločanje v postopku izdaje začasne odredbe poteka na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, vestno in temeljito izvedlo dokazni postopek in posledično pravilno in popolno ugotovilo trenutno dejansko stanje v tej zadevi ter na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje odločitve torej ni oprlo na soglasje nasprotne udeleženke za namestitev v zavod, temveč je opravilo celovito presojo pravno relevantnih dejstev; ali je nasprotna udeleženka soglasje podala kot nepoučeni laik, tako ni pravno pomembno.

8. Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, je sodišče prve stopnje ogroženost mld. A. A. ugotovilo na podlagi skupka več dejavnikov: odklonilnega odnosa do šole, pogoste odsotnosti od pouka, učne neuspešnosti in ponovnega ponavljanja sedmega razreda osnovne šole. Izpostavilo je materino vzgojno nemoč in odklonilen odnos do sodelovanja z institucijami ter tendenco k pripisovanju krivde za nasilna ravnanja in odklonska vedenja mld. A. A. drugim udeležencev sporov oziroma šolskim delavcem.

9. Nasprotna udeleženka te ocene ogroženosti, ki, kot že poudarjeno, temelji na seštevku vseh posameznih rizičnih kazalcev, s pritožbenimi navedbami, ki se večinoma osredotočajo le na njeno videnje nasilnih incidentov v šoli, v katerih je bil udeležen mld. A. A., ni uspela omajati. Naloga sodišča prve stopnje je bila, da s stopnjo verjetnosti ugotovi, ali je mld. A. A. ogrožen in, posledično, kako ogroženost zmanjšati oziroma odpraviti. Višje sodišče ne dvomi, da se, kot navaja nasprotna udeleženka, mld. A. A. z nasprotno udeleženko in polbratom dobro razume, zaradi česar vsi našteti želijo, da biva doma, kot tudi ne, da nasprotna udeleženka zanj v določenih smislih ustrezno skrbi. Vendar pa v okvir starševske skrbi, poleg skrbi za otrokovo življenje in zdravje, sodi tudi skrb za njegovo vzgojo in nadzor ter obveznost, da se mu omogoči skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (smiselno 136. in 137. člen DZ). Kot je pokazal dokazni postopek, nasprotna udeleženka v zadnjem, daljšem obdobju ne uspe na mld. A. A. vplivati na način, da ne bi imel resnih vedenjskih in učnih težav ter da se ne bi zapletal v nasilne incidente. Mld. A. A. je v šolskem letu 2023/2024 sedmi razred obiskoval tretjič; v osnovni šoli se šola že deset let. Iz šole zelo pogosto izostaja, zapleta se v nasilne incidente, avtoritet (učiteljev) ne spoštuje. Ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da se nasprotna udeleženka, kljub drugačnim zagotovilom v pritožbi, z različnimi opravičili izogiba sodelovanju s Centrom za socialno delo oziroma šolo (izdelani načrt pomoči družini ni bil realiziran zaradi pogostih odpovedi sestankov s strani nasprotne udeleženke3) in torej onemogoča potrebne spremembe svojega vzgojnega pristopa, je odločitev sodišča prve stopnje o namestitvi v zavod, pravilna. Ugotovljeno je namreč, da ima mld. A. A. psihosocialne težave, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, ki ga ogrožajo (prvi odstavek 175. člena DZ). Mld. A. A. za svoj osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo, zlasti glede na adolescentno obdobje, v katerem se nahaja, torej nujno potrebuje strukturirano okolje, nadzor nad obiskovanjem šole ter vsestransko pomoč in vodenje. Višje sodišče pri tem poudarja, da je vodilo sodišč pri odločanju izključno (dolgoročna) korist otroka in ne morda sankcioniranje staršev. Po prepričanju višjega sodišča ima mld. A. A. z nastanitvijo v zavod dobre možnosti, da prekine z dosedanjimi vzorci (samo) destruktivnega vedenja, uspešno dokonča šolanje in doseže kolikor je mogoče dober osebnostni razvoj4; nasprotno pa bi bil, če bi bil še naprej zgolj v oskrbi vzgojno nemočne nasprotne udeleženke, resno ogrožen, saj bi bilo izhodišče za njegovo odraslo življenje bistveno slabše. 10. Glede pritožbene navedbe, da za izrečeni ukrep ni pogojev, saj pred tem še niso bile izčrpane vse zakonske možnosti, višje sodišče ponovno pojasnjuje, da sodišče izda začasno odredbo v primeru ogroženosti otroka, stopnja ogroženosti mld. A. A. pa je narekovala izdajo začasne odredbe o namestitvi v zavod. Ukrepi na podlagi 54. člena ZOsn (izrek ukrepa, prešolanje ipd.) nimajo narave ukrepov po DZ.

11. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Ta sklep ni bil realiziran. 2 Mld. A. A. bo decembra 2024 dopolnil 16 let. 3 Ta vzorec pa prenaša tudi na mld. A. A.; te je zavračal pomoč prostovoljca, obisk šole zdravega odraščanja ipd. 4 Da je bila navedena odločitev pravilna, potrjuje po zaključku naroka (dne 3. 7. 2024) prejeto poročilo strokovnega Centra B., iz katerega izhaja, da mu je namestitev v skupini v korist. Popravil je večino negativnih ocen, pridobil na samostojnosti, večjih vedenjskih težav niso zaznavali.