Jedro

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi prvič odločilo s sodbo V P 000/2019 z dne 8. 9. 2021, s katero je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo. Toženka je zoper to sodbo vložila pritožbo, ki ji je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 376/2022 z dne 30. 3. 2022 ugodilo, sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o še nepravnomočno odločenem delu zahtevka, ne da bi pred tem ustrezno upoštevalo, da se je toženka pritožila tudi zoper sklep pritožbenega sodišča. O toženkini njeni pritožbi zoper sklep pritožbenega sodišča I Cp 376/2022 z dne 30. 3. 2022 še ni bilo odločeno. S tem ji je bila onemogočena pravica do uveljavljanja pravnega sredstva oziroma odvzeta možnost obravnavanja pred instančnim sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v celoti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo v plačilo 658,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in za posamezna obdobja, ki so razvidna iz I. točke izreka sodbe, ter pravdne stroške v višini 503,18 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženka je zoper sodbo vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter zaradi kršitev več drugih predpisov.1 Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti razveljavi sklep o izvršbi VL 000000/2018, predhodno sodbo V P 000/2019, izpodbijano sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 376/2022 ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe, predhodne sodbe, sklepa o izvršbi in sklepov ter ustavitev postopka. Tožnici naj se naloži povračilo vseh toženkinih pravdnih stroškov. Zaradi obsežnosti pritožbe pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzema le bistvo pritožbenih navedb in pripominja, da je bilo kot pravočasni mogoče upoštevati le prvi dve od štirih dopolnitev pritožbe.

Glede postopkovnih kršitev opozarja, da je vložila pritožbo zoper sklep Višjega sodišča I Cp 376/2022, vendar na to ni dobila odgovora. Sodišče je ravnalo nepravilno, ko je zavrnilo nekatere njene dokazne predloge, po drugi strani pa je upoštevalo tudi prepozne dokaze tožnice. Kot dokaz sodišče ni upoštevalo zapisnika oziroma izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke iz pravdnega postopka V P 000/2017, to izvedensko mnenje odklanja brez obrazložitve. Z neupoštevanjem njenih pripravljalnih vlog in dokazov je bila toženki odvzeta možnost popolnega obravnavanja pred sodiščem in kršena enakost pred zakonom (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišču očita tudi absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ni izvedlo predlagane edikcijske dolžnosti po 228. členu, saj tožnice ni pozvalo k dopolnitvi tožbenih navedb z zahtevanimi listinami. Izpodbijana sodba in predhodna sodba sta bili napisani brez izvedbe naroka. Sodišče ni moglo preizkusiti vtoževanega zahtevka, saj za to ni dokazov v prilogah. Sodba je napisana na podlagi prirejenih in ponarejenih podatkov. Sodišče ni izvedlo dokazne ocene predlaganih dokazov, saj je slepo verjelo razdelilnikom. Utemeljenost tožbenega zahtevka je presojana le na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi, glede zahtevka za plačilo storitev upravljanja pa sodba nima ustrezne razlage. Sodišču očita tudi storitev več kaznivih dejanj.

Zavzema se za delitev stroškov ogrevanja po 17. členu _Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli_ (v nadaljevanju: Pravilnik), kar sodišče brez obrazložitve zavrača. Tožnici očita, da ni navedla pravne podlage, na podlagi katere vtožuje terjatev, ter da ni dokazala, da je njen obračun stroškov resničen in pravilen. Ključev razdelitve stroškov ni primeroma obrazložila s specifikacijo stroškov za vsak mesec s priloženimi računi dobaviteljev ter delilnimi podlagami, pač pa z lažnimi in ponarejenimi podatki na razdelilnikih. Podatki na vhodnih računih so napačni in fiktivni. Za postavke na razdelilnikih bodisi ni navedenih delilnih podlag bodisi so te neuporabne, zato se jih ne da preizkusiti.

Vztraja pri svojih trditvah, da tožnica ni upravnica njene stavbe, da so stanovanjske enote različno visoke ter da obstaja le ena toplotna postaja za 16 stavb. Opozarja na napačno obračunavanje obratovalnih stroškov, pri čemer jo zlasti moti uporaba napačnega podatka glede ogrevane površine stanovanja. Da je ta površina enaka uporabni površini in znaša 52,80 m², potrjuje tudi izvedensko mnenje iz drugega pravdnega postopka V P 000/2017, ki je tekel med istima strankama. Našteva, kaj vse je sporno med strankama in nasprotuje načinu delitve posameznih stroškov. Tožnica ni z ničemer dokazala, da je stroške dobaviteljem in izvajalcem storitev res poravnala in to iz lastnih sredstev. Trdi, da so dokazi tožnice ponarejeni oziroma prirejeni. Tožnica ne uporablja uradnih podatkov ter zavaja sodišče in toženko. Na škodo toženke je tožnica izvršila več kaznivih dejanj.

3. Tožnici je bila pritožba z dopolnitvami pravilno vročena v odgovor, vendar nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica (upravnica) v tej pravdi od toženke (najemnice stanovanja) zahteva plačilo še neporavnanih obratovalnih in vzdrževalnih stroškov za stanovanje, in sicer za obdobje od oktobra 2017 do oktobra 2018. Vtoževani znesek ne presega 2.000 EUR, zato gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP). V postopku o takšnem sporu se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi prvič odločilo s sodbo V P 000/2019 z dne 8. 9. 2021, s katero je tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo. Toženka je zoper to sodbo vložila pritožbo, ki ji je pritožbeno sodišče s sklepom I Cp 376/2022 z dne 30. 3. 2022 ugodilo, sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ponovno odločilo o še nepravnomočno odločenem delu zahtevka, ne da bi pred tem ustrezno upoštevalo, da se je toženka pritožila tudi zoper sklep pritožbenega sodišča. 7. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da o njeni pritožbi zoper sklep pritožbenega sodišča I Cp 376/2022 z dne 30. 3. 2022 še ni bilo odločeno. S tem ji je bila onemogočena pravica do uveljavljanja pravnega sredstva oziroma odvzeta možnost obravnavanja pred instančnim sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo že iz tega razloga in izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo,2 zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Kršitve postopka namreč glede na njeno naravo ne more odpraviti sámo, saj je za odločanje o pritožbi zoper razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča (pritožba po 357.a členu ZPP) pristojno zgolj vrhovno sodišče (glej prvi in tretji odstavek 357.a člena ZPP).

8. Posledično se pritožbeno sodišče do ostalih uveljavljenih pritožbenih razlogov ne opredeljuje vsebinsko (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje pred predložitvijo toženkine pritožbe zoper sklep I Cp 376/2022 z dne 30. 3. 2022 v odločanje vrhovnemu sodišču opravi postopek s pritožbo v skladu s 343., 344. in 345. členom ZPP (glej šesti odstavek 357.a člena ZPP). Nadaljnji potek postopka bo odvisen od odločitve vrhovnega sodišča (zavrnitev pritožbe po četrtem odstavku 357.a členu ZPP ali ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa pritožbenega sodišča in vrnitev zadeve pritožbenemu sodišču v novo odločanje po petem odstavku 357.a člena ZPP).

10. Če bo sodišče prve stopnje moralo o zadevi odločati ponovno, naj upošteva, kako je v Pravilniku opredeljen izraz "ogrevana površina posameznega dela stavbe" (17. točka prvega odstavka 3. člena Pravilnika). Glede na to definicijo naj ponovno presodi, ali je vezano na javno objavljene podatke GURS (78. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN)3), ki jih je mogoče spremeniti edinole v ustreznem upravnem postopku (primerjaj 9., 86. in 87. člen, tretji odstavek 89. člena ter 95. člen ZEN), ali pa se lahko pravilnost v evidenci GURS objavljenih podatkov izpodbija v pravdnem postopku in se torej lahko izven upravnega postopka dokazuje, da so ti podatki dejansko drugačni (primerjaj četrti odstavek 224. člena ZPP). To presojo naj sodišče prve stopnje tudi ustrezno utemelji. Ob ponovnem odločanju pa naj se opredeli tudi glede (ne)upoštevanja trditev in listin, na katere se je toženka sklicevala oziroma jih sodišču predložila po izdaji prve razveljavljene sodbe z dne 8. 9. 2021 (to je zlasti glede izvedenskega mnenja in drugih prilog v povezavi s tem mnenjem).

11. Končni uspeh strank v tej fazi postopka še ni znan. Ker je pravica do povračila stroškov postopka odvisna od končne odločbe o glavni stvari, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (četrti in šesti odstavek 163. člena ZPP ter tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Ti predpisi so: Kazenski zakonik (KZ-1), Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Obligacijski zakonik (OZ), Ustava RS (URS), Enotni gospodarski zakonik UCC, Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS), Stanovanjski zakonik (SZ-1), Zakon o upravnem postopku (ZUP) in Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. 2 Stroškovna odločitev je odvisna od odločitve o glavni stvari. 3 V obdobju, na katerega se nanašajo vtoževani obratovalni in vzdrževalni stroški, je bil ta zakon še veljaven.