Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
9. 9. 2019
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. B., C., na seji 9. septembra 2019
Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 204/2017 z dne 8. 11. 2017 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 434/2015 z dne 12. 4. 2017 in odločbo Ministrstva za infrastrukturo št. 218-11/2015/3-00821247 z dne 16. 9. 2015 se ne sprejme.
1.Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS).
2.Pritožnikove vloge, ki jo je opredelil kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in četrtega odstavka 64. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17 in 43/19 – ZVoz-1) in 124. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 109/12, 54/15 in 11/18 –ZIKS-1), Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker je presojo izpodbijanih določb predlagal podrejeno. Čeprav pritožnik ni izrecno navedel, da pobudo vlaga podrejeno, tak njegov namen jasno izhaja iz vsebine njegovih navedb.[1] ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, zato Ustavno sodišče take podrejene pobude ne presoja.[2] Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi ugotovilo, da izpodbijane odločitve temeljijo na protiustavnih in nezakonitih predpisih, oceno njihove ustavnosti in zakonitosti opravilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).
3.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Etelka Korpič – Horvat. Sklep je sprejel soglasno.
dr. Špelca Mežnar Predsednica senata
[1]Pobudnik v tej zadevi namreč očita protiustavnost razlage predpisov. Le za primer, če bi Ustavno sodišče presodilo, da je taka razlaga tudi edina pravilna oziroma da ustavnoskladna razlaga izpodbijanih predpisov ni mogoča, zatrjuje, da je izpodbijana ureditev v neskladju z 8. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP) in 38. členom Ustave.
[2]Primerjaj s sklepi Ustavnega sodišča št. Up-504/14, Up-563/14 z dne 26. 9. 2014, št. Up-457/13 z dne 17. 6. 2015, št. Up-105/16 z dne 19. 11. 2018 in št. Up-1232/18 z dne 13. 6. 2019.