Jedro

Prvostopno sodišče je zmotno sklepalo, da ni šlo za promet z zavarovanim vozilom – traktorjem, kot ga opredeljujejo Splošni pogoji. Ugotovljeno dejansko stanje namreč nasprotno potrjuje, da je šlo za premik traktorja oz. za njegovo delovanje kot prevoznega sredstva, ki je služil prevozu z enega (izpod nadstreška) do nameravano drugega mesta (na zelenico) in je bil med vožnjo po asfaltiranem dvorišču v pogonu, torej tudi v trenutku, ko je tožnik poskušal sestopiti z njega zaradi preverjanja nadaljnjega varnega premika, kar pomeni, da je šlo za promet z zavarovanim vozilom. Glede na dikcijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev je tako pritrditi pritožnikovi trditvi, da je bil v konkretnem primeru traktor v času škodnega dogodka v svoji primarni funkciji motornega vozila. Tožnik, ki ga je upravljal, je izstopal s traktorja in je bil v trenutku nesreče še vedno voznik. Splošni pogoji, dogovorjeni med obema pogodbenikoma v okviru njune pogodbene avtonomije, ki širijo definicijo prometne nezgode v primerjavi z zakonsko definicijo, omogočajo, da je prometna nesreča tudi prometna nesreča, ki se zgodi na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Takšni definiciji kraj škodnega dogodka v konkretno ugotovljenih okoliščinah ustreza.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke (v nadaljevanju tudi tožnik), s katerim je ta od tožene stranke (v nadaljevanju tudi toženka) v 15-ih dneh zahtevala plačilo zneska 8.266,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2016 ter povrnitev pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka I izreka). Pod točko II izreka je tožeči stranki naložilo, da toženi stranki v 15-dneh plača pravdne stroške v višini 30,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude, ki začnejo teči po preteku 15-dnevnega paricijskega roka dalje.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi, vloženi po pooblaščencu, izpodbija sodbo v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi, podrejeno pa, da prvostopenjsko sodbo razveljavi in zadevo vrne v vnovično odločanje na prvo stopnjo, ter tožniku prizna povračilo vseh stroškov postopka, toženi stranki pa v plačilo naloži strošek pritožbenega postopka.

V pritožbi navaja, da sodišče neutemeljeno ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, zlasti zaslišanja vseh prič, ni imenovalo izvedenca za raziskavo prometnih nesreč, prav tako ni izvedlo dokazov v zvezi z višino, s čimer je bistveno kršilo določbe postopka. Dejansko stanje je ostalo zato nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Sodišče nadalje neutemeljeno ni razlagalo Splošnih pogojev na način, kot so zapisani in je neutemeljeno štelo, da zgolj navidezno širijo polje presoje o tem, kdaj gre za prometno nesrečo. Splošni pogoji, ki predstavljajo v konkretnem primeru specialni predpis, na katerega je sodišče vezano, izrecno drugače kot zakonska definicija omogočajo, da je po Splošnih pogojih prometna nesreča tudi prometna nesreča, ki se zgodi na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom (torej ne le na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet; čl. 109/1 Zakona o pravilih cestnega prometa). V konkretnem primeru ni šlo za vožnjo po kmetijskih ali njivskih površinah, kot neresnično navaja toženka, temveč vožnjo s traktorjem izpod nadstreška, ki je namenjen parkiranju traktorja in tudi drugih motornih vozil tožnika, na drugo mesto, ki pa je še vedno v sklopu dovozne poti do tožnikovega doma, torej površine, ki je namenjena vožnji z motornim vozilom, saj gre za asfaltirano dvorišče pred stanovanjsko hišo, tožnik pa je traktor parkiral ob to površino na zelenico. Sodišče je povsem zanemarilo uporabo določila 83. člena OZ. Po slednjem je potrebno, če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, ker AO plus zavarovanje predstavlja vnaprej pripravljen zavarovalni posel, po tožniku sprejeti Splošni pogoji, ki so del pogodbe in ga zavezujejo, pa so bili pripravljeni vnaprej s strani tožene stranke, nejasna določila razlagati v korist druge stranke, kar pomeni, da je podano kritje tudi za tožnikov primer. Izpodbija tudi izrek o stroških, saj drugačna odločitev o glavnem zahtevku, za katero se zavzema, zahteva tudi drugačno odločitev o stroških. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka ne strinja s pritožbenimi navedbami in navaja, da je izpodbijana odločitev popolnoma pravilna in v skladu z ugotovljenimi dejstvi v dokaznem postopku. Sklicujoč se na člen 109 Zakona o pravilih cestnega prometa meni, da poškodba tožnika ni nastala v prometni nesreči, prav tako pa ni nastala zaradi premikanja vozila, saj je tožnik v času nastanka nezgode sestopal s traktorja oz. je že stal na tleh. Traktor tudi ni bil udeležen v cestnem prometu. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine na podlagi s toženo stranko pogodbeno sklenjenega zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – AO plus zavarovanja, ob trditveni podlagi pravdnih strank, ki jo je v bistvenem povzelo v obrazložitvi1, po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je izvedlo v obrazložitvi navedene dokaze, ostale pa zavrnilo2, v celoti zavrnilo. Zaključilo je namreč, da zavarovalno kritje ni podano. Nosilni razlog takšnega zaključka je presoja, da škodni dogodek, ki se je zgodil na tožnikovem domačem dvorišču, ne predstavlja prometne nezgode, upoštevaje določilo 109. čl. Zakona o pravilih cestnega prometa (ZprCP), ki jo definira, ter določbe Splošnih pogojev, ki prometno nesrečo omejujejo na površine, kjer se opravlja promet, zaradi česar gre le za navidezno širjenje presoje prometne nesreče s Splošnimi pogoji, ker premik vozila na dvorišču ne pomeni uporabe vozila v prometu, kontekst prometne nesreče pa dodatno temelji le na gibanju vozila v prometni situaciji, ki je glede na vrsto vozila lahko le cestni promet. 6. Sodišče prve stopnje je v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno povzelo materialnopravno podlago, iz katere je izhajalo, in ki jo predstavljajo zakonsko besedilo 109. čl. ZprCP,3 ter določbe Splošnih pogojev PG-aop 07-6 (doslej in v nadaljevanju Splošni pogoji) v 1. členu4 in v uvodnem delu.5 Vendar je nato z razlagalno metodo presojalo definicijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev, in to kljub njeni jasnosti, ki izhaja iz njenega jezikovnega pomena, in ki omogoča, da jo je objektivno mogoče razumeti samo na en način, prav tako kot omogoča nadaljnji logični sklep, da je bila volja obeh pogodbenikov identična izjavljeni, zaradi česar definicija ni sporna in in torej tudi ne nejasna, ter ne terja posebne dodatne razlage, ki bi presegla njen jezikovni pomen. Besedilo namreč ni sporno že iz razloga, če ga pogodbenici razumeta različno; zato v konkretnem primeru drugi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ),6 s pomočjo katerega je prvostopno sodišče opravilo razlago pojma prometne nesreče, določenega v Splošnih pogojih, ni uporaben. Je pa glede na njun hierarhičen odnos uporabljiv prvi odstavek istega člena, ki določa, da se določila pogodbe7 uporabljajo tako, kot se glasijo.

7. Pritožbeno ni sporen zaključek prvostopnega sodišča, da je tožnik na domačem dvorišču poškodbo utrpel med prestavljanjem zglobnega traktorja Tomo Vinkovič (za katerega je imel sklenjeno AO plus zavarovanje) izpod nadstreška na zelenico, ki je še vedno v sklopu dovozne poti do tožnikovega doma, torej asfaltirane površine, katera je namenjena vožnji z motornim vozilom, ko je traktor zapeljal na dvorišče, kjer je nato poskušal izstopiti.8 Prvostopno sodišče je izpostavilo stališče sodne prakse, da dogodka, ki se je zgodil na dvorišču (zasebni površini) oziroma na nejavni površini, ni mogoče šteti za prometno nesrečo po čl. 109 ZPrCP. Pri tem je prezrlo, da judikati VS RS II Ips 1159/2008 z dne 29. 3. 2012, II Ips 244/2015 z dne 29. 10. 2015 in II Ips 408/2005 z dne 16. 5. 2007, čeprav se vsi nanašajo na pravno podlago prostovoljno sklenjenega AO plus zavarovanja, niso primerljivi s sedaj obravnavanim. Iz prvo navedenega judikata ne izhaja, da bi tamkaj uporabljeni Splošni pogoji vsebovali drugačno definicijo prometne nesreče od zakonske, zato zaključek, da premik prej ustavljenega vozila, iz katerega je voznik izstopil in šel odpirat garažna vrata, medtem ko se je vozilo začelo premikati navzdol proti garaži, ni prometna nesreča, ne temelji na dikciji prometne nesreče iz v konkretnem primeru obravnavanih Splošnih pogojev. Drugo navedeni judikat obravnava škodni dogodek na travniku, kjer se je nahajal traktor s priključeno balirko, pri čemer je oškodovanec traktor ustavil in zategnil ročno zavoro, nato pa se povzpel na balirko in jo začel popravljati, zato ni šlo za gibanje traktorja v prometni situaciji in posledično tudi ne za prometno nesrečo, medtem ko tretje navedeni judikat obravnava škodo, nastalo s traktorjem pri oranju na njivi, kar predstavlja delo na polju in s tem upravljanje delovnega stroja.9 Res pri nadaljnji presoji prvostopno sodišče (pravilno, ker gre za pogodbeno dogovorjeno pravo) ni prezrlo v Splošnih pogojih nekoliko drugače opredeljene prometne nesreče od tiste, določene v zakonu. Vendar je nato kot ključno štelo, da Splošni pogoji prometno nesrečo omejujejo na površine, kjer se opravlja promet, česar pa premik vozila na dvorišču ne predstavlja. Pri takšni presoji se je po oceni pritožbenega sodišča zaradi neprimerljivosti najprej neprepričljivo sklicevalo na že povzeti judikat VS RS II Ips 1159/2008, nato pa je v nadaljevanju obrazložitve z razlago, ki presega njen jezikovni pomen, zmotno štelo, da premik vozila na dvorišču kot zasebni površini ne pomeni uporabe vozila v prometu, kar je obrazlagalo z okoliščino, da ne gre za površino, kjer se opravlja promet. 8. Glede na v točki 10 obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovljeno dejansko stanje škodnega dogodka, povzeto tudi v predhodni točki obrazložitve tega sklepa, je prvostopno sodišče zmotno sklepalo, da ni šlo za promet z zavarovanim vozilom – traktorjem, kot ga opredeljujejo Splošni pogoji. Ugotovljeno dejansko stanje namreč nasprotno potrjuje, da je šlo za premik traktorja oz. za njegovo delovanje kot prevoznega sredstva, ki je služil prevozu z enega (izpod nadstreška) do nameravano drugega mesta (na zelenico) in je bil med vožnjo po asfaltiranem dvorišču v pogonu, torej tudi v trenutku, ko je tožnik poskušal sestopiti z njega zaradi preverjanja nadaljnjega varnega premika, kar pomeni, da je šlo za promet z zavarovanim vozilom. Glede na dikcijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev je tako pritrditi pritožnikovi trditvi, da je bil v konkretnem primeru traktor v času škodnega dogodka v svoji primarni funkciji motornega vozila. Tožnik, ki ga je upravljal, je izstopal s traktorja in je bil v trenutku nesreče še vedno voznik. Splošni pogoji, dogovorjeni med obema pogodbenikoma v okviru njune pogodbene avtonomije, ki širijo definicijo prometne nezgode v primerjavi z zakonsko definicijo, omogočajo, da je prometna nesreča tudi prometna nesreča, ki se zgodi na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Takšni definiciji kraj škodnega dogodka v konkretno ugotovljenih okoliščinah ustreza. Glede na navedeno je zmotna tudi nadaljnja razlaga sodišča prve stopnje, da kontekst prometne nesreče temelji na gibanju vozila v prometni situaciji, ki je glede na vrsto vozila traktor lahko le cestni promet, kot to izhaja iz točke 11 obrazložitve izpodbijane sodbe, in gre pritrditi pritožbeni graji, da takšna razlaga izniči pomen AO plus zavarovanja za traktorje, ki se prvenstveno in predvsem uporabljajo na kmetijskih površinah, ki ne ustrezajo definiciji cestnega prometa.

9. Ker je prvostopno sodišče vsebino določb Splošnih pogojev, ki jih je sicer pravilno uporabilo in se nanje sklicevalo, razlagalo zmotno, je pritožnica uspela z uveljavitvijo pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po členu 341 ZPP. V skladu s pooblastilom iz 355. čl. ZPP, pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo v točki I izreka razveljavlja in zadevo vrača prvostopnemu sodišču v novo sojenje, glede na ugotovitev, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (člen 340 ZPP). Glede na navedeno ne odgovarja na nadaljnje zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz člena 339 ZPP.

10. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ugotovljenih pomanjkljivosti glede na naravo in vsebino zadeve ne more odpraviti samo, saj ne more nadomestiti obsežnega sklopa manjkajočih odgovorov dejanske in pravne narave, od katerih je odvisna odločitev o utemeljenosti zahtevka. To lahko po naravi stvari v okviru novega sojenja stori le prvostopno sodišče, ki bo moralo pred sprejeto ponovno odločitvijo, glede na trditveno podlago obeh pravdnih strank, raziskati vse okoliščine škodnega dogodka, vključno s spornim mehanizmom poškodovanja. Še neraziskane okoliščine so tudi razlog, da ni podlage za spremembo odločitve po pritožbenem sodišču, kljub temu, da je drugače kot prvostopno sodišče sprejelo zaključek o neutemeljenosti ugovora tožene stranke, da po Splošnih pogojih ne gre za prometno nesrečo, zaradi česar tudi njen nadaljnji ugovor, da iz tega razloga ni podano zavarovalno kritje, sicer ni utemeljen, vendar pa ne predstavlja edinega ugovora tožene stranke v zvezi z zatrjevano neutemeljenostjo zahtevka. Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje po oceni pritožbenega sodišča ne bo bistveno podaljšala postopka. Prav tako ne bo bistveno poseženo v pravico pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, glede na v decembru 2018 vloženo tožbo, ki bi v konkretnem primeru glede na okoliščine zadeve pretehtala nad pravico do pritožbe. Posebna napotila sodišču prve stopnje v zvezi z novim sojenjem niso potrebna, ker izhajajo že iz zgoraj obrazloženega.

11. Razveljavitev v stroškovnem delu (točka II izreka) je odraz posledice odločitve o glavni stvari, ki jo sicer tožeča stranka prav tako izpodbija.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je posledica razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje, v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP.

1 Točke od 1 do 6 obrazložitve izpodbijane sodbe. 2 Točke 7. in 8. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Ta v 1. odstavku opredeljuje prometno nesrečo z nesrečo na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda. 4 Kjer je zavarovalno kritje opredeljeno z zavezo zavarovalnice, da povrne pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči z zavarovanim motornim vozilom, na katerega je vezano to zavarovanje, utrpi zavarovanec. 5 V katerih je prometna nesreča vsaka nesreča, ki po vsebini ustreza zakonski opredelitvi prometne nesreče, zgodila pa se je na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. 6 Čeprav se na določbo ni izrecno sklicevalo. 7 Vključno s s Splošnimi pogoji, ki so njen sestavni del. 8 Iz pod točko 1 obrazložitve izpodbijane sodbe, v kateri je prvostopno sodišče povzelo navedbe tožeče stranke, izhaja, da je tožnik zapeljal izpod nadstreška proti zelenici vzvratno in zavijal v desno, pri čemer je moral zaradi polnega dvorišča s parkiranimi avtomobili in rekviziti za koline, manevrirati previdno, in ker ni dobro videl nazaj, se je hotel prepričati, če je za traktorjem še kaj prostora, zato je traktor ob še vedno delujočem motorju zavrl in nameraval sestopiti (česar vse tožena stranka ni prerekala), a mu je pri spustu desne noge proti tlom desno nogo zaradi zgloba na traktorju med prednjim in zadnjim kolesom, med katerima je bilo zelo malo prostora, zgrabilo in stisnilo med obe kolesi. 9 Iz obeh ni razbrati, da bi v obeh primerih veljavni Splošni pogoji vsebovali drugačno definicijo prometne nesreče od zakonske.