Jedro

Upoštevaje, da določba 355. člena ZPP zaradi redakcijskih pomanjkljivosti nima na dokaze nanašajočega se glagola, kot ga ima za dejstva, je praznino mogoče zapolniti z razlago, da 355. člen ZPP zajema tudi neocenitev dokazov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o pritožbi, toženi stranki naložilo plačilo tožničinih storitev varjenja in elektromontažnih del na objektih in deloviščih tožene stranke v skupnem znesku 4.082,12 EUR (I. točka izreka) ter ugotovilo, da ne obstoji (v pobot uveljavljana) toženkina terjatev v višini4.585,98 EUR1 (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v „ponovno odločanje“. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je v prvem odstavku 357.a člena uvedel novo pravno sredstvo: pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Njen cilj je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS), ki bi bilo lahko ogroženo v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo.

7. Pritožbeni razlogi, iz katerih sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so taksativno našteti v drugem odstavku 357.a člena ZPP. S to določbo je zakon pritožbene razloge omejil na pravilnost uporabe kasatoričnih pooblastil sodišča druge stopnje. Vrhovno sodišče sme tako presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče sámo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča. Pri tem pa je izhodišče, da s pritožbo ni mogoče izpodbijati pravilnosti ugotovitve drugostopenjskega sodišča glede procesne napake prvostopenjskega sodišča. Drugače povedano: Vrhovno sodišče ne more ocenjevati, ali je stališče sodišča druge stopnje o obstoju procesne kršitve, o nepravilni uporabi materialnega prava ali o nepopolno oziroma zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, pravilno.2

8. Sodišče druge stopnje je v izpodbijanem sklepu sodišču prve stopnje očitalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. člen ZPP) in zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter presodilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma samo odpraviti bistvene kršitve in je zato na podlagi 354. in 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Svojo odločitev je utemeljevalo s tem, da izostalih razlogov prvostopenjske sodbe pritožbeno sodišče ne more samo sanirati. Ne more namesto sodišča prve stopnje ponoviti relevantnega dela dokaznega postopka (znova zaslišati toženko, kar je nenazadnje neekonomično) in nato samo narediti dokazne ocene v skladu z 8. členom ZPP. S takšnim ravnanjem bi bilo na pritožbeni stopnji sojenja prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS). Ker se zadeva razveljavlja prvič, takšna odločitev naj ne bi pomenila pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

9. Pritožnica v pritožbi trdi, da pritožbeno sodišče prvostopenjskemu sodišču vsebinsko očita le neprepričljiv dokazni sklep, torej kršitev, ki bi jo sodišče druge stopnje lahko samo odpravilo. Iz napotkov pritožbenega sodišča prvostopenjskemu sodišču tudi ne izhaja, da bi moralo sodišče v ponovljenem sojenju kakorkoli dopolniti dokazni postopek.

10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (8. točka obrazložitve) izhaja, da so bili v postopku pred sodiščem prve stopnje sicer izvedeni vsi potrebni dokazi (sodišče je vpogledalo v listine B3 – B7 in zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke;15. točka obrazložitve prvostopenjske sodbe), umanjkala pa je dokazna ocena listin B5 – B7 in izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke.

11. ZPP v drugem odstavku 357.a člena med drugim določa, da se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek347. člena tega zakona3) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek355. člena ZPP).

12. Prvi odstavek 355. člena ZPP določa, da v primeru, če sodišče druge stopnje na seji ali na obravnavi spozna, da je treba za pravilno ali popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti dejstva oziroma izvesti dokaze, ki jih je stranka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala oziroma predlagala, vendar jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, dopolni postopek oziroma odpravi omenjene pomanjkljivosti in s sodbo odloči v zadevi. Upoštevaje, da določba 355. člena ZPP zaradi redakcijskih pomanjkljivosti nima na dokaze nanašajočega se glagola, kot ga ima za dejstva, je praznino mogoče zapolniti z razlago, da 355. člen ZPP zajema tudi neocenitev dokazov.4

13. Upoštevaje razlog razveljavitve prvostopenjske sodbe in v prejšnjih dveh točkah te obrazložitve navedene določbe ZPP, bi sodišče druge stopnje ugotovljene pomanjkljivosti lahko samo odpravilo in odločilo v zadevi. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev obrazložilo z utemeljitvijo, da ponovitev dokaznega postopka ne bi bila ekonomična. To ne drži. Dopolnjevanje oziroma ponovitev postopka pred pritožbenim sodiščem v primerjavi z izdelavo nove sodbe prvostopenjskega sodišča ne bi bila zamudnejša in za stranke postopka dražja, saj je treba upoštevati, da imata stranki zoper novo sodbo sodišča prve stopnje pravico do pritožbe, v primeru dopolnitve postopka in odločitve drugostopenjskega sodišča pa bi odločitev že postala pravnomočna.

14. Dokazna ocena listin B5 – B7 in ponovno zaslišanje ter ocena izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke pred drugostopenjskim sodiščem ne pomeni prekomernega posega v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen URS).

15. Po obrazloženem je Vrhovno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje (peti odstavek 357.a člena ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 V sodbi sodišča prve stopnje je prišlo do očitne pisne pomote v II. točki izreka pri zapisu zneska tožničine terjatve. Sodišče je zmotno zapisalo „5.485,98 EUR“ namesto pravilno „4.585,98 EUR“. 2 Tako sklep VSRS Cp 19/2019 z dne 11. 4. 2019. 3 Če senat sodišča druge stopnje spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali le nekatere od že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje ali če je bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na njihovo naravo mogoče odpraviti z opravo procesnih dejanj pred sodiščem druge stopnje, mora razpisati obravnavo (drugi odstavek 347. člena ZPP). 4 Glej 7. točko komentarja k 347. členu ZPP (Zobec, J: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ur. l. RS in GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 382-383).