Jedro

Ko je izvršba že opravljena, lahko dolžnik predlaga sodišču naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom predlogu za nasprotno izvršbo ugodilo in upnici (dolžnici po nasprotni izvršbi) S. K. naložilo, da dolžniku (upniku po nasprotni izvršbi) B. P. v 15 dneh od prejema tega sklepa plača 948,05 EUR.

2. Upnica (dolžnica po nasprotni izvršbi) se je zoper sklep pravočasno pritožila. Izpostavlja, da ji je dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) na podlagi sodne poravnave P 1224/2006 dolgoval znesek 8.500,00 EUR, ki ga je poplačeval do leta 2019, in da sodišče ni pravilno obračunalo obresti od zneska 8.500,00 EUR. Trdi, da je bila opeharjena, ker je na račun obresti za obdobje desetih let prejela samo 1.400,00 EUR in da je absurdno, da sedaj ona dolguje dolžniku (upniku po nasprotni izvršbi) 960,00 EUR. Zahteva, da se ji povrnejo vse zamudne obresti od zneska 8.500,00 EUR, stroški izvršbe in tudi sodni stroški, ki so nastali v pravdnem postopku.

3. Dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) je v odgovoru na pritožbo navedel, da sta se z upnico (dolžnico po nasprotni izvršbi) dogovorila, da mu preplačani znesek poravna v štirih obrokih, kot mu je tudi sama predlagala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo za odločitev o predlogu dolžnika za nasprotno izvršbo pomembni določbi 67. in 68. člena ZIZ o pogojih za dovolitev nasprotne izvršbe. V 5. točki prvega odstavka 67. člena ZIZ je tako določeno, da lahko dolžnik predlaga sodišču, ko je izvršba že opravljena, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil, če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev.

7. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje po predlogu dolžnika za nasprotno izvršbo na podlagi pridobljenih podatkov dolžnikovega delodajalca in A. d.d. o izvršenih delnih poplačilih na račun izterjevane terjatve in opravljenega izračuna obresti, ki ga je priložilo izpodbijanemu sklepu, ugotovilo, da je bila upničina terjatev, za katero je sodišče dovolilo izvršbo, preplačana za 948,05 EUR.

8. Upnica konkretizirano pritožbeno razlogov sodišča prve stopnje o ugotovljeni višini preplačila ne izpodbija. Pritožbeno izpostavlja, da njena terjatev po sodni poravnavi Okrožnega sodišča v Celju P 1224/2006 z dne 3. 3. 2010 znaša 8.500,00 EUR z obrestmi in da je dolžnik ni v celoti poplačal, kar pa na pravilnost pritožbeno izpodbijanega sklepa ne vpliva. Kot izhaja iz podatkov spisa, je v predmetni izvršilni zadevi upnica (dolžnica po nasprotni izvršbi) na podlagi sodne poravnave uveljavljala znesek 3.105,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov ter zahtevala povrnitev izvršilnih stroškov, izvršilni postopek pa je bil s sklepom z dne 29. 11. 2019 zaradi celotnega poplačila terjatve ustavljen. Zato pa izpostavljene pritožbene navedbe o višini celotnega dolga dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) po sodni poravnavi za pritožbeno preizkušan sklep, s katerim je sodišče ugotovilo preplačilo terjatve, za katere je bila po predlogu upnice (dolžnice po nasprotni izvršbi) dovoljena izvršba, niso pravno pomembne.

9. Pritožbene trditve so tako pravno nepomembne in posledično neutemeljene, prav tako pa niso podane tiste kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).