Jedro

Tudi izvedene priče se zaslišuje o konkretnih okoliščinah, ki so jih same zaznale. Zaradi svojega strokovnega znanja so v boljšem spoznavnem položaju od drugih oseb, ki tega znanja nimajo. Ne smejo pa prevzeti naloge izvedenca in sodišču podajati strokovnih znanj, saj je slednje naloga izvedencev.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Tožnik v tej pravdi uveljavlja jamčevalni zahtevek iz naslova odgovornosti prodajalca za stvarne napake parketa. Od sodišča zahteva, naj tožencu naloži povrnitev za parket plačanega avansa ter plačilo odškodnine za škodo, nastalo zaradi odprave napak, angažiranja izvedenca ter plačevanja najemnine za stanovanje.

2.Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 15.819,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov. Odločilo je še, da stroške postopka nosi tožnik.

3.V pravočasni pritožbi zoper sodbo tožnik uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku oziroma podredno razveljavitev z vrnitvijo zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V tožbi se tožencu očita, da dobavljeni in položeni parket ni imel dogovorjenih lastnosti (kakovosti, barve, debeline ter kvalitetne izdelave). V dokaz svojih trditev je tožnik predlagal tudi zaslišanje A. A., ki si je sporni položeni parket ogledal in zanj podal mnenje. Izvedbo tega dokaza je sodišče prve stopnje zavrnilo. Pojasnilo je, da dokazovanje toženčeve možnosti izjasnitve o kvaliteti parketa ob priliki ogleda ni relevantno.

6.Pritožnik navaja, da dokazni predlog z zaslišanjem A. A. ni bil podan le zaradi ugotovitve toženčevega sodelovanja ob ogledu, kot je to utemeljilo prvostopno sodišče. Že v tožbi je namreč predlagal njegovo zaslišanje zaradi ugotovitev, ki jih je naredil na podlagi ogleda, torej tudi njegovih zaznav ob ogledu položenega parketa.

7.Priča je oseba, ki je zmožna dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo (drugi odstavek 229. člena ZPP1). Priče se torej zaslišuje o konkretnih okoliščinah, ki so jih same zaznale. To velja tudi za t.i. izvedene priče, ki so zaradi svojega strokovnega znanja, ki ga imajo, le v boljšem spoznavnem položaju od drugih oseb, ki tega znanja nimajo, še vedno pa sodišču posredujejo le svoje vedenje o dejstvih in ne strokovnega znanja. Kljub temu, da morda katera priča potrebno strokovno znanje ima, ne sme prevzeti naloge izvedenca in sodišču podajati strokovnih znanj, saj je slednje naloga izvedencev.2 Ti podajo mnenje (tudi) na podlagi dejstev, ki so jih zaznale izvedene priče.

8.Mnenje A. A., ki je bilo izdelano pred pravdo po naročilu tožnika, štelo kot del tožnikovih trditev. V dokaz trditev o tekom ogleda zaznanih dejstvih in zaključkih tega mnenja je tožnik predlagal zaslišanje A. A. kot priče. V delu, v katerem se dokazni predlog nanaša na zaslišanje glede zaključkov mnenja, dokazni predlog res ni relevanten, saj je bilo že zgoraj pojasnjeno, da izvedene priče ne smejo prevzeti naloge izvedenca. V delu, v katerem pa se dokazni predlog nanaša na dokazovanje dejstev, ki jih je A. A. zaznal ob priliki ogleda s strani toženca položenega parketa3, pa je po presoji pritožbenega sodišča predlagano zaslišanje relevantno. Toliko bolj, ker s strani sodišča postavljeni izvedenec ni mogel zaznati dejstev, ki jih je lahko zaznal A. A., saj je bil parket, ki ga je položil toženec, odstranjen že pred pravdo4. Vedenje predlagane izvedene priče A. A. o dejstvih, ki jih je ob priliki ogleda položenega parketa zaradi svojega strokovnega znanja zaznal, bi lahko bilo tako ključno tudi za izvedeniško mnenje o lastnostih položenega parketa.

9.Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je bil dokazni predlog za zaslišanje A. A. dokazno opredeljen le na naroku (na list. št. 117), saj je bilo njegovo zaslišanje (tudi) v zgoraj relevantni smeri predlagano že v tožbi. Ker je tožnik s tem neizvedenim dokazom dokazoval dejstva, odločilna za opredelitev obstoja zatrjevanih stvarnih napak, rezultat dokazovanja pa bi lahko v primeru izvedbe privedel do drugačnega zaključka in s tem do drugačne rešitve spora, je bila z neutemeljeno zavrnitvijo dokaznega predloga kršena pravica tožnika do sodelovanja v dokaznem postopku, ki je element pravice do izjavljanja. Zato je podana uveljavljana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10.Zaradi ugotovljene procesne kršitve se je presoja ostalih pritožbenih navedb za zdaj izkazala za nebistveno.

11.Pritožbeno sodišče ugotovljene pomanjkljivosti samo ne more odpraviti, saj bi s tem poseglo v pravico strank do pritožbe. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do dvostopenjskega sojenja, saj pritožbeno sodišče ne bi samo dopolnilo dejanskega stanja, temveč bi tudi sprejelo končno stališče o lastnostih položenega parketa. Zato je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem gre izpostaviti, da razveljavitev sodbe ne bo povzročila kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj je časovni okvir trajanja novega sojenja pred prvostopnim sodiščem enak, kot če bi bila obravnava opravljena pred pritožbenim sodiščem (354. člen ZPP).

12.Kakšni posebni napotki za novo sojenje niso potrebni, saj že dovolj jasno izhajajo iz gornje obrazložitve. Zaradi jasnosti velja ponovno izpostaviti le, da v kolikor bo za razjasnitev dejstev, ki jih je izvedena priča A. A. zaznal ob ogledu položenega parketa, potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, bo potrebno ponovno angažirati izvedenca, da dopolni svoje mnenje tudi z upoštevanjem dejstev, ki jih je zaznal A. A.

13.Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.

2Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 253/2013 z dne 10. 9. 2015, 12. točka obrazložitve.

3Pritožba primeroma izpostavlja nekatere zaznave A. A. ob priliki ogleda položenega parketa: o obliki rež na končnih stikih parketnih desk, o neenoviti barvi in strukturi lesa, o velikih barvnih razlikah med deskami parketa, o sledovih beljave.

4S strani sodišča angažiran izvedenec je mnenje izdelal le na podlagi listin v spisu, preostanka odstranjenega parketa, preostanka parketa, ki ni bil položen ter surovega večslojnega parketa.

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 458 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 229, 229/2, 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.