Jedro

Stroški parcelacije zapustnikovih nepremičnin (za potrebe delitve med dediče) se pri izračunu vrednosti zapuščine in nujnega deleža v skladu s 3. odstavkom 28. člena ZD ne upoštevajo, saj ne spadajo med stroške za popis in ocenitev zapuščine.

Pritožnik torej kljub izrecnem opozorilu sodišču ni omogočil, da bi lahko upoštevalo zatrjevano darilo, saj ni navedel, kakšno naj bi sploh to bilo. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko takšne zahteve ni upoštevalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem A. R. in za zakonita dediča glede zaščitene kmetije razglasilo zapustnikova sinova M. R. kot prevzemnika kmetije z dednim deležem do ¾ in P. R. do ¼, pri čemer P. R. v naravi prejme parc. št. 658, 279/1 in 505/8, vse k. o. X, M. R. pa vse ostale nepremičnine in kmetijske stroje, P. R. pa je dolžan plačati še razliko do vrednosti njegovega deleža na zaščiteni kmetiji v višini 4623,03 EUR. Glede ostalega zapustnikovega premoženja (denarnih sredstev) je za zakonita dediča razglasilo M. in P. R. vsakega do ½.

2. Zoper sklep se pritožuje dedič M. R. in navaja, da sodišče pri izračunu nujnega deleža sodediča P. R. ni upoštevalo darila, ki naj bi ga slednji prejel od zapustnika (kupnino za nakup parc. št. 505/5 in 505/6, k. o. X), čeprav je to pooblaščenec pritožnika uveljavljal že z vlogo 29. 12. 2011, ter vseh stroškov ugotavljanja nujnega deleža (ni upoštevalo stroškov sodnega izvedenca geodetske stroke, ampak le stroške cenitve zapuščine, tj. stroške sodnega izvedenca in cenilca gradbene ter kmetijske stroke). Pritožbenemu sodišču zato predlaga, naj ustrezno zniža znesek, ki ga mora pritožnik plačati nujnemu dediču. 3. Sodedič P. R. na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zahtevo za vračunanje darila v nujni delež sodediča pritožnik res uveljavljal že na naroku 21. 12. 2011, vendar je ni določno opredelil (navajal je le, da je sodedič P. R. od očeta dobil kupnino za nakup zazidljive parcele). Zapuščinsko sodišče ga je zato na tem naroku posebej pozvalo, naj svojo zahtevo opredeli (da navede višino denarnega zneska darila). Pritožnik je nato sodišču v vlogi 29. 12. 2011 sporočil le, da naj bi šlo za kupnino za parceli 505/5 in 505/6, k. o. X, ter navedel velikost obeh parcel. 6. Pritožnik torej kljub izrecnem opozorilu sodišču ni omogočil, da bi lahko upoštevalo zatrjevano darilo, saj ni navedel, kakšno naj bi sploh to bilo. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko takšne zahteve ni upoštevalo.

7. Glede očitka o neupoštevanju stroškov sodnega izvedenca geodetske stroke (gre za stroške parcelacije ene od zapustnikovih nepremičnin zaradi delitve med dediča) pri izračunu nujnega deleža pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se v skladu s 3. odst. 28. čl. Zakona o dedovanju (ZD) pri izračunu vrednosti zapuščine, na podlagi katere se nato izračuna nujni delež, od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, odbijejo le zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Stroški parcelacije nepremičnin se torej pri tem izračunu ne upoštevajo, saj ne spadajo med stroške za popis in ocenitev zapuščine.

8. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350 čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni našlo nobenih napak, ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP).