Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 10.245,12 EUR z zakonskimi obrestmi in da ne obstoji toženčeva terjatev proti tožniku v višini 17.497,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženca zahteval odstranitev predkonstrukcije za sončno elektrarno, zmontirano na strehi nepremičnine parc. št. 633/1 k. o. ..., ter vzpostavitev prejšnjega stanja. Tožencu je naložilo plačilo pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo toženčevi pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je toženec za čas od prejema posameznega plačila do zamude tožniku dolžan plačati obresti v višini vodilne obrestne mere, kot jo določa Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB), od zamude dalje pa zakonske zamudne obresti. V preostalem je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi pojasnjuje, da je uveljavljana kršitev 285. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) relativna kršitev določb pravdnega postopka. Stranka, ki uveljavlja to kršitev, mora zato izkazati tudi vpliv kršitve na zakonitost in pravilnost sodbe. Tega pa tožnik v pritožbi ni zmogel, saj ne navaja nobenega izmed dejstev, glede katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo, da manjkajo oziroma so nezadostna, kar pritožbenemu sodišču onemogoča preizkus tega ugovora. Pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje za zavrnitev v pobot uveljavljane terjatve toženca po odškodninski in reparacijski podlagi iz 111. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter posledično ugovora sočasne izpolnitve iz tretjega odstavka 111. člena OZ. Toženec kot pogodbi nezvesta stranka namreč ni upravičen do povračila škode. Z vidika zatrjevane delne izpolnitve pa je bila v pobot uveljavljana terjatev zavrnjena zaradi pomanjkljive oziroma nezadostne trditvene podlage. Utemeljeno toženec uveljavlja zmotno uporabo petega odstavka 111. člena OZ. V višini obrestne mere zakonskih zamudnih obresti je zajeta tudi kaznovalna funkcija, zato je toženec za čas od prejema plačila do zamude dolžan obresti v višini vodilne obrestne mere, kot jo določa ECB.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja, dopustitev revizije zaradi naslednjih pravnih vprašanj: ali je pravilna razlaga 285. člena ZPP, po kateri se kljub temu, da med pravdnima strankama (do nastopa prekluzije) ni bil sporen obstoj in obseg del toženca ter njihova vrednost, toženca ni pozvalo na dopolnitev navedb in se je zavrnilo njegov ugovor o sočasnosti izpolnitve in pobotni ugovor, in sicer zaradi pomanjkljivih navedb o obsegu izvedenih del in o višini njegovega zahtevka; ali gre za sodbo presenečenja v primeru, ko se neprerekane navedbe stranke štejejo kot pomanjkljive; ali sme v primeru, ko stranka vtožuje zakonske zamudne obresti, sodišče samo (brez navedb strank v postopku) določiti obrestno mero v višini vodilne obrestne mere ECB; ali se mora sodišče pri odločanju o višini oziroma vrsti obrestne mere opirati na navedbe strank. V utemeljitvi navaja, da tožnik ni argumentirano prerekal njegovih navedb o tem, da je pripravil dokumentacijo, opravil gradbena in montažna dela ter svojo obveznost vsaj delno izpolnil. Nasprotno, tožnik je priznal, da je pripravil investicijski program, opravil določena gradbena in montažna dela ter celo predložil fotografije izvedenih del. Meni, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo ugovor sočasnosti vračanja s sklicevanjem na nesubstanciranost njegovega pobotnega ugovora. Stališče sodišča druge stopnje, da toženec svoje obveznosti ni izpolnil je v nasprotju s samim zahtevkom tožnika na odstranitev konstrukcije oziroma podkonstrukcije. Sklicuje se na kršitev pravice do enakega obravnavanja, enakega varstva pravic, do izjave oziroma do kontradiktornega postopka ter do pravnega sredstva. Sodišču druge stopnje očita, da ni odgovorilo na odločilne pritožbene navedbe o tem, da so bila določena dejstva v zvezi s toženčevo delno izpolnitvijo obveznosti priznana. Glede obresti sodišču druge stopnje očita, da je tožbene trditve vsebinsko presojalo, ne da bi tožnik utemeljil na kakšni podlagi uveljavlja zakonske zamudne obresti od zahtevanih datumov. Trdi, da je imelo dvojne kriterije pri obravnavi pomanjkljivosti v navedbah obeh strank. Hkrati je odstopilo od stališča, kot izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 55/2001. O vprašanju, ali je v primeru, ko se uveljavlja zakonske zamudne obresti, mogoče prisoditi obresti v višini vodilne obrestne ECB, še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).