Jedro

Manjkajočih trditev z izvedbo dokazov ni dovoljeno nadomeščati, zato je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo predlagane personalne dokaze in dokaz z vpogledom v spis Plg 1. Na pomanjkljivost trditvenega gradiva na tem mestu je na naroku za glavno obravnavo toženo stranko dovolj jasno opozorila že tožeča stranka, zato ni bilo nobene potrebe, da bi moralo tožečo stranko na to očitno pomanjkljivost posebej opozarjati tudi sodišče prve stopnje v okviru izvajanja materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP.

Izrek

Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je dolžna tožena stranka v 15-ih dneh plačati tožeči stranki znesek 252.000,00 EUR s pripadki. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi ugotovilo, da ne obstaja v pobotu uveljavljanja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 490.000,00 EUR in 250.000,00 EUR. Prav tako je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo, da mora toženec v 15-ih dneh povrniti tožniku 7.881,21 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje.

Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje odločilo, da se na koncu sodbe z dne 5.6.2014 popravi napačno zapisan datum izdaje, ki se namesto „17. junija 2014“ pravilno glasi „5. junija 2014“.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi. V pritožbi opozarja, da je bila glavna obravnava končana 5.6.2014, sodba pa je bila izdana 17.6.2014. V tej zvezi ni podana obrazložitev, zakaj je bila sodba izdana 12 dni po končani glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje bi moralo v konkretnem primeru izdati sodbo, ki bi vsebovala tričlenski izrek, česar pa ni storilo. Sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj toženi stranki ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem. Ni namreč dovolj, da je bila tožena stranka pravilno vabljena na narok za glavno obravnavo, ampak bi moralo sodišče dati stranki tudi možnost, da se na naroku opredeli do listin, ki bi jih sodišče moralo prebrati. Sodišče pa teh pisnih listin na naroku ni prebralo. Za ostale listine, ki jih je tožena stranka predložila na samem naroku, je sodišče sprejelo sklep, da se zavrnejo kot nepotrebne, a jih je sodišče kljub temu upoštevalo. Sodišče bi moralo listine prebrati, česar ni storilo. Prav tako sodišče ni pridržalo izdajo sodbe v smislu drugega odstavka 291. člena ZPP. Zaradi tega so posledice enake, kot da bi sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, ki bi jo moralo opraviti. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je nepravilno zavrnilo dokazni predlog tožene stranke za branje priloženih listin in listin iz spisa Plg 1 . Tožena stranka je natančno in substancirano navedla, da je potrebno zaslišati priče glede nepodaljševanja najema, kar sodišče ni storilo in je zato nepravilno ugotovilo, da že iz najemnih pogodb izhaja, da tožena stranka ni mogla računati na podaljšanje najema. Sodišče je upoštevalo dogovor med toženo stranko in Ladjedelnico z dne 5.11.2012, čeprav te listine ni prebralo na glavni obravnavi. Še več, ta dokazni predlog je zavrnilo kot nepotreben. Enako velja velja za aneks št. 4 z dne 6.1.2011. Sodišče je nepravilno zavrnilo dokazne predloge zaradi pomanjkljive trditvene podlage. Sodišče ni obrazložilo, na katere trditve in dokaze se to nanaša. Pa tudi če bi bila ugotovitev sodišče pravilna, bi moralo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva v skladu z 285. členom ZPP postavljati vprašanja in skrbeti na drug primeren način, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih. Zaradi tega je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopa po prvem odstavku 339. člena ZPP.

Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala odgovor na pritožbo tožene stranke zoper sodbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. V tej zvezi tožeča stranka pritožbenih stroškov ni priglasila.

Tožena stranka se je po svojem pooblaščencu pritožila tudi zoper popravni sklep in predlagala pritožbenemu sodišču, da ta sklep razveljavi. V tej zvezi se je sklicevala na navedbe v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep: Sodišče prve stopnje izda sodbo tedaj, ko je glavna obravnava končana (prvi odstavek 291. člena ZPP). Izdaja sodbe se lahko odloži, čeprav sodišče konča glavno obravnavo le takrat, ko sodišče sklene, da je treba, da se preskrbijo še kakšni spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odločitev, ali če je treba počakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaprošeni sodnik, pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov (drugi odstavek 291. člena ZPP). Iz spisovnega gradiva jasno izhaja, da sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi sklepa po drugem odstavku 291. člena ZPP ni sprejelo, temveč je glavno obravnavo zaključilo in odločilo, da bo sodba izšla pisno (zapisnik o naroku za glavno obravnavo – list. št. 49 spisa). Zaradi tega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu svojo sodbo, I Pg 1 z dne 5.6.2014, ki je bila izdana 5.6.2014 po zaključku glavne obravnave (kar je razvidno tudi iz uvoda omenjene sodbe), pravilno popravilo tako, da se datum izdaje, zapisan ob zaključku pisnega odpravka sodbe, pravilno glasi 5. junij 2014 (namesto zapisanega 17. junij 2014). Tudi po oceni pritožbenega sodišča je šlo v konkretnem primeru za očitno pomoto (prvi odstavek 328. člena ZPP), zato je izpodbijani sklep pravilen in zakonit in ga pritožbena izvajanja ne morejo z ničemer omajati.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zoper popravni sklep sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper sodbo: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ravno tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Drži sicer pritožbeni očitek, da bi moral biti izrek v izpodbijani sodbi sodišča prve stopnje tričlenski (sodišče prve stopnje bi moralo glede na ugovor procesnega pobota posebej ugotoviti tudi obstoj iztoževane terjatve tožeče stranke do tožene stranke), vendar pa po oceni pritožbenega sodišča ta procesna kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), saj je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, hkrati pa je ugotovilo, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 490.000,00 EUR in 250.000,00 EUR. Razen izostanka tričlenskega izreka v izpodbijani sodbi pa tožena stranka v pritožbi ni podala drugih razlogov, ki bi lahko zaradi omenjene procesne kršitve vplivali na pravilnost in zakonitost omenjene sodbe.

Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 5.6.2014 (ki je javna listina) jasno in nedvoumno izhaja, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku na prvi stopnji prebralo vse listinske dokaze (ki se nahajajo v prilogi A – od A1 do A18 in v prilogi B – od B1 do B9), pri čemer iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da so bili zavrnjeni le predlagani personalni dokaze in vpogled v listine v spisu Plg 1. Zato ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zavrnilo kot nepotreben dokazni predlog za vpogled v pogodbo med toženo stranko in Ladjedelnico z dne 5.11.2012 (ki je sestavni del priloge B9) in dokazni predlog za vpogled v aneks št. 4 z dne 6.1.2011 (priloga B9). Sicer pa je tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje ta dva dokazna predloga ocenilo in ju upoštevalo v okviru dokazne ocene glede pravno pomembnih dejstev.

Kar zadeva pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi na naroku za glavno obravnavo sploh ni prebralo listinskega dokaznega gradiva, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta pravdni stranki zapisnik o glavni obravnavi z dne 5.6.2014 ob zaključku glavne obravnave podpisali, pri čemer tožena stranka v tej zvezi sploh ni zapisniško ugovarjala temu, da sodnik listinskega dokaznega gradiva ni prebral. Stranka pa mora kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje v pritožbi, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Več kot očitno je, da v predmetni zadevi ni šlo za takšen primer, da tožena stranka ob zaključku naroka za glavno obravnavo omenjene kršitve ne bi mogla brez svoje krivde zapisniško uveljavljati takoj v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zaradi tega so pritožbene navedbe v tej smeri pravno neupoštevne. Iz teh razlogov ni podana tudi v pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v povezavi s pravico do izjave po 5. členu ZPP in 22. členom Ustave), in sicer v smeri, da sodišče prve stopnje toženi stranki ni dalo možnosti, da se na naroku za glavno obravnavo opredeli do listinskega dokaznega gradiva. Sicer pa je tožena stranka celotno listinsko dokazno gradivo, ki ga je v spis predložila tožeča stranka (priloge od A1 do A18), prejela že ob pozivu, naj odgovori na tožbo. Tudi zato ji ni mogla biti v postopku na prvi stopnji kršena pravica do izjave v zvezi s tem listinskim dokaznim gradivom (1). Nikakor tudi ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izdalo sodbo brez glavne obravnave, s čimer naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe (točka 13 in 14 obrazložitve) natančno pojasnilo razloge, zaradi katerih je odločilo, da sta v pobot uveljavljena odškodninska zahtevka brez ustrezne trditvene podlage. Tem razlogom pritožbeno sodišče v celoti sledi in se (zaradi nepotrebnega ponavljanja) nanje v celoti sklicuje. Manjkajočih trditev z izvedbo dokazov ni dovoljeno nadomeščati, zato je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo predlagane personalne dokaze in dokaz z vpogledom v spis Plg 1/2014. Na pomanjkljivost trditvenega gradiva na tem mestu je na naroku za glavno obravnavo toženo stranko dovolj jasno opozorila že tožeča stranka, zato ni bilo nobene potrebe, da bi moralo tožečo stranko na to očitno pomanjkljivost posebej opozarjati tudi sodišče prve stopnje v okviru izvajanja materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče zavrnilo tudi pritožbo tožene stranke zoper sodbo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

op. št. 1: Listinsko dokazno gradivo, ki ga je sama tožena stranka predložila v sodni spis, pa ji je itak moralo biti znano, četudi ga sodišče prve stopnje na prvem naroku za glavno obravnavo niti ne bi prebralo.