Jedro

V javnem razpisu je navedeno, da odpiranje vlog ne bo javno, vendar pa ni razvidno, ali so za to podani dopustni zakonski razlogi, torej razlogi iz tretjega odstavka 53. člena ZJZP.

Pri podelitvi koncesij je potrebno ZJZP uporabljati v celoti, določila Zakona o zdravstveni dejavnosti se uporabi samo v tistih delih, kjer so določena pravila postopka urejena drugače.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za zdravje št. 0142-385/2021/72 z dne 26. 1. 2022 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 313,50 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je s izpodbijano odločbo družbi A., d.o.o. iz C. podelila koncesijo za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti na področju dermatovenerologije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti v obsegu 1,00 programa za določen čas in sicer za obdobje 15 let. Odločila je, da je odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti na področju dermatovenerologije B. B., ki bo opravljal koncesijsko dejavnost v obsegu 1,00 programa, izvajalec pa bo izvajal koncesijsko dejavnost na območju Kopra na lokaciji ... Nadalje je še določeno, da mora izvajalec podpisati koncesijsko pogodbo najpozneje v roku 45 dni od vročitve te odločbe ter začeti izvajati koncesijsko dejavnost najpozneje v roku 14 dni po sklenitvi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Odločeno je še bilo, da v postopku niso nastali posebni stroški postopka. Z isto odločbo pa je tožeči strani tožena stranka vlogo za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju dermatovenerologije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti v Kopru zavrnila.

2.V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožena stranka objavila javni razpis za podelitev koncesij na različnih področjih, med drugim tudi za dejavnost dermatovenerologije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti v Kopru. Na razpis sta prispeli dve vlogi in sicer vloga tožeče stranke in družbe A. Strokovna komisija je izvedla javno odpiranje vlog in ugotovila, da sta obe vlogi prispeli pravočasno. Komisija je v postopku pregleda in ovrednotenja vlog ugotovila, da je vloga A., d.o.o. popolna. Na podlagi postavljenih meril iz razpisne dokumentacije je ugotovila, da je njena vloga dosegla skupno 70 točk.

3.Komisija je v postopku pregleda in ovrednotenja vlog ugotovila, da je tudi vloga tožeče stranke popolna. Na podlagi postavljenih meril iz razpisne dokumentacije je ugotovila, da je njena vloga dosegla skupno 87 točk. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je v postopku vrednotenja nastala napaka in so bila upoštevana pri tožeči stranki dokazila, ki niso bila overjena, čeprav razpis zanje to izrecno določa. Glede na navedeno je strokovna komisija ponovno ovrednotila obe ponudbi in izdelala popravek poročila o pregledu in ovrednotenju ponudb, prispelih na podlagi javnega razpisa. Komisija je na podlagi postavljenih meril iz razpisne dokumentacije ugotovila, da je vloga tožeče stranke dosegla skupno 40 točk. Glede na to, da ni bilo mogoče upoštevati neoverjenih dokazil, je v ponovnem ocenjevanju vloga A. pri razpisani koncesiji na področju dermatovenerologije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti v Kopru ocenjena bolje (70 točk), saj je vloga tožeče stranke dosegla manjše število točk (40 točk). V skladu s tem je bila koncesija podeljena družbi A., vloga tožeče stranke pa je bila zavrnjena.

4.Tožnik v tožbi navaja, da se v postopkih podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti subsidiarno uporablja Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP). Zakon o zdravstveni dejavnosti tako ureja posebnosti koncesij v zdravstvu, sicer pa se uporablja ZJZP. Za tisto, kar ni urejeno v Zakonu o zdravstveni dejavnosti, je potrebno uporabiti ZJZP.

5.V poglavju IV v 2. točki razpisne dokumentacije ("Merila za izbiro koncesionarjem in pripadajoča dokazila") je v prvem stavku izrecno določeno, da je ponudnik za vrednotenje meril dolžan predložiti ustrezna dokazila v originalu ali v overjeni fotokopiji. Tožeča stranka je dokazili predložila v originalu oziroma izvirniku. Če bi sledili stališču tožene stranke, da je treba kot ustrezno dokazilo šteti le overjeno fotokopijo, bi to pomenilo, da bi imela fotokopija pravno veljavnost, ki bi presegala pravno veljavnost izvirnika, kar pa pravno ne vzdrži.

6.Nadalje tožnik v tožbi navaja, da ZJZP v 58. členu ureja posebnosti upravnega postopka v primeru, ko je akt o izbiri odločba in določa, da se neposredno pred izdajo odločbe o izbiri stranke na ustni obravnavi seznanijo s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter se jim določi rok, ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe, pri čemer se v primeru, da pripombe v tem roku niso podane, šteje, da stranke nimajo pripomb. Kljub temu, da bi bilo v obravnavanem primeru treba uporabiti določbo tretjega odstavka 58. člena ZJZP, je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala, ne da bi pred tem izvedla ustno obravnavo, na kateri bi se stranke seznanile s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter ne da bi jim določila rok, da podajo svoje pripombe. Tožeča stranka se je z zapisnikom o odpiranju ponudb, s poročilom o pregledu in ovrednotenju ponudb, s popravkom poročila ter vlogo izbranega ponudnika lahko seznanila šele po prejemu izpodbijane odločbe.

7.Nadalje je bila v postopku kršena tudi določba tretjega odstavka 53. člena ZJZP, saj javni razpis določa, da odpiranje ponudb ne bo javno. Skladno s tretjim odstavkom 53. člena ZJZP pa mora biti odpiranje ponudb oziroma drugih vlog za izbor izvajalca javno-zasebnega partnerja javno, razen če javni partner zaradi zavarovanja poslovne skrivnosti oziroma uradne, vojaške ali državne tajnosti ne določi, da postopek odpiranja ponudb ni javen. V obravnavanem primeru pa odpiranje ponudb ni bilo javno, čeprav za to niso bili podani razlogi, ki jih določa 53. člen ZJZP. Čeprav v obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je izvedla javno odpiranje ponudb, pa to ne drži in je to tožena stranka navedla izključno iz razloga, ker se je tudi sama zavedala, da je v navedenem primeru zaradi nejavnega odpiranja ponudb zagrešila kršitev postopka. Da bi bilo odpiranje javno, ne izhaja niti iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 10. 12. 2021 niti iz poročila o pregledu in vrednotenju ponudb.

8.Ker tožena stranka ni upoštevala potrdil, ki jih je tožeča stranka predložila v originalu kot ustrezna dokazila pri vrednotenju njene ponudbe, je izpodbijana odločba nezakonita. Na strani 13 razpisne dokumentacije je v 2. točki (Merila za izbiro koncesionarjem pripadajoča dokazila) poglavja IV v prvem stavku izrecno določeno, da je ponudnik dolžan za vrednotenje meril predložiti ustrezna dokazila v originalu ali v overjeni fotokopiji. Šele v nadaljevanju te iste točke 2 so obrazložena posamezna merila od 1-4. Tam je določeno, da je ponudnik dolžan predložiti overjeno fotokopijo dokazil. Originalu ni mogoče odreči lastnosti veljavnega oziroma ustreznega dokazila. Tožeča stranka nadalje poudarja, da iz overjene fotokopije dovoljenja Ministrstva za zdravje z dne 24. 2. 2016 in overjene fotokopije ugotovitvene odločbe Ministrstva za zdravje z dne 5. 8. 2019 nedvomno izhaja, da deluje tožeča stranka na področju razpisane koncesije že od 24. 2. 2016 dalje. Pri tožeči stranki že ves čas opravlja zdravstveno dejavnost dermatovenerolog C. C. Navedeno dokazuje, da imata ponudnik in odgovorni nosilec že vsak po pet let in devet mesecev izkušenj v dermatovenerologiji v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti. Vse navedeno je skladno z zahtevami merila 1 in 4 razpisne dokumentacije in njenega popravka. Tožeča stranka tudi meni, da je za ta postopek in nadaljnje postopke pomemben podatek, kdo in zakaj je ponovno vrednotil že zaključeno vlogo tožeče stranke in posledično vplival na to, da je sploh prišlo do ponovnega zasedanja komisije in nato do dejanske spremembe odločitve o izbranem ponudniku.

9.Nadalje tožeča stranka očita toženi stranki, da ponudba izbranega ponudnika ni bila popolna in ni ustrezala vsem dodatnim pravilom pri oddaji ponudbe. Izbrani ponudnik več strani ni lastnoročno oštevilčil, stran, ki bi jo oštevilčil kot stran 31, manjka, stran za stranjo 55 ni niti oštevilčena niti parafirana, zaradi opustitve številčenja strani zaradi manjkajoče strani 31 so napačne oštevilčene vse strani ponudbe. Poleg tega je izbrani ponudnik nepravilno izpolnil tudi obrazec 5P, kar pomeni, da tudi iz tega razloga njegova ponudba ni skladna s točko 1.3 poglavja III razpisne dokumentacije in njenega popravka. Glede izbranega ponudnika tožeča stranka še navaja, da je potrebno izkušnje presojati kot delovno dobo na delovnem mestu razpisane koncesije. Za izkušnje se sicer lahko štejejo tudi dela, ki se ne opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, vendar se izkušnje dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih mora biti razvidno, da gre za dela, ki so se opravljala na področju razpisane koncesije, da so se dela dejansko izvršila oz. izvrševala, dejansko obdobje dela ter trajanje dela. Podjemne pogodbe so pogodbe, ki ne smejo biti sklenjene, v kolikor gre za kontinuirano delo, temveč le v kolikor gre za občasno nekontinuirano delo, za katerega ni obvezno, da ga izvaja ista oseba. Iz sklepa AJPES izpostava Koper z dne 21. 6. 2016 ne izhaja dejansko obdobje opravljanja ter trajanje dela. Podjemna pogodba z dne 31. 12. 2016 ne izkazuje, da gre za dela na področju razpisane koncesije in ne izkazuje, da bi odgovorni nosilec izbranega ponudnika ali izbrani ponudnik dejansko opravljal kakršnakoli dela na področju razpisane koncesije. Pogodba o izvajanju storitve specialistične dermatovenerološke ambulantne dejavnosti, sklenjene med dermatovenerologinjo D. D. in E. E., s.p. ne izkazuje, da bi dela po pogodbi opravljal B. B. Pogodba o izvajanju dejavnosti dermatovenerologije z dne 13. 4. 2017, sklenjene med naročnikom F. in izvajalcem B. B., ne izkazuje, da bi dela po pogodbi opravljal B. B. Potrdilo Zdravstvenega doma G. z dne 15. 5. 2018 ne izkazuje, da je B. B. bil zaposlen kot dermatovenerolog. Pogodba o izvajanju zdravstvenih storitev, sklenjena med H., d.o.o. in B. B. z dne 1. 12. 2019, ter pogodba, sklenjena med H., d.o.o. in B. B. z dne 1. 12. 2020 ter pogodba o izvajanju zdravstvenih storitev, sklenjenih med naročnikom A., d.o.o. in B. B. z dne 18. 3. 2021 ne izkazuje, da bi bila dela po pogodbi dejansko izvršena, v kakšnem časovnem obsegu ter trajanje dela. Razpisna dokumentacija in njen popravek zahtevata, da pri merilu 4 ponudnik dokaže delovne izkušnje odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ponudnik pa je priložil le dokazila o poslovnih sodelovanjih, ob tem pa nobenega dokazila, kje je odgovorni nosilec B. B. od prejema licence za dermatovenerologa sploh delal kot dermatovenerolog. Pri izbranemu ponudniku pri merilu 1 bi moralo biti dodeljeno 0 točk tudi iz razloga, ker ni predložil vsaj 5 overjenih fotokopij dokazil odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti o udeležbi na strokovnih seminarjih, simpozijih in kongresih v zvezi z razpisano koncesijo. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo v ponovno odločanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10.Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da Zakon o zdravstveni dejavnosti posebej ne predvideva, da je treba v javnem razpisu določiti, ali bo odpiranje ponudb javno ali ne, niti ne zahteva, da mora biti odpiranje ponudb javno. Do vložitve tožbe tožeča stranka ni oporekala, da odpiranje ponudb ni bilo javno. Zakon o zdravstveni dejavnosti natančno ureja postopek podelitve koncesije, zato ni dvoma, da ni treba uporabiti določbe ZJZP o javnem odpiranju ponudb. Tudi 53. člen ZJZP ne zapoveduje javnega odpiranja ponudb oziroma drugih vlog za izbor izvajalca javno-zasebnega partnerja, saj postavlja izjeme, ko to ni obvezno (v primeru zavarovanja poslovne, uradne, vojaške ali državne tajnosti). Poleg tega je priprava javnega razpisa in njegova izvedba sovpadala s spremenjenimi okoliščinami delovanja državne uprave, ki so bile posledica preprečevanja širjenja okužb z virusom COVID-19 in slabe epidemiološke situacije. V tem obdobju je Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih izbruhov in širjenje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v upravnih zadevah določal, da lahko organ izključi javnost iz ustne obravnave in drugih procesnih dejanj zaradi varovanja zdravja udeležencev postopka. Zakon o zdravstveni dejavnosti ne predvideva ustne obravnave. V tem primeru subsidiarna uporaba ZJZP ni mogoča, saj gre za vprašanje, ki ga Zakon o zdravstveni dejavnosti ureja, in sicer ga ureja drugače, zato tožena stranka s tem, ko ni izvedla predhodne seznanitve pred izdajo odločbe, ni ravnala v nasprotju z veljavno zakonodajo.

11.Sklicevanje tožeče stranke na uvodno besedilo v poglavju IV. 2. točka razpisne dokumentacije z naslovom "Merila za izbiro koncesionarja in pripadajoča dokazila" je nerelevantno. Res je, da uvodno besedilo določa, da je ponudnik dolžan za vrednotenje meril predložiti ustrezna dokazila v originalu ali v overjeni fotokopiji. Gre torej za splošna navodila, ki pa so pri posameznem merilu konkretno določena (overjena fotokopija dokazila). Glede na natančno opredelitev zahtevane oblike dokazila pri posameznem merilu je to potrebno upoštevati pri oddaji ponudbe in slediti zahtevam iz posameznih meril in ne šteti, da je splošna določba nadrejena konkretni določbi. Tožeča stranka v tožbi tudi neutemeljeno namiguje, da je v postopku nekdo nedopustno vplival na vrednotenje ponudbe in spremenjeno odločitev komisije.

12.Glede očitka o neustreznemu številčenju strani pri izbranem ponudniku pa tožena stranka odgovarja, da je izbrani ponudnik strani ustrezno oštevilčil in parafiral vse vsebinsko zapolnjene strani ponudbe, prazne strani je zgolj parafiral, ni pa jih oštevilčil, ker so brez vsebine in kot takšne nimajo vrednosti, ki bi jo lahko upoštevali. V zvezi z očitkom pri vrednotenju ponudbe izbranega ponudnika, ki se nanašajo na predložena dokazila o delovnih izkušnjah nosilca zdravstvene dejavnosti, pa tožena stranka odgovarja, da razpisna dokumentacija ne opredeljuje, da se kot izkušnje štejejo le izkušnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Sem sodijo tudi izkušnje na podlagi podjemnih pogodb in drugih civilnopravnih pogodb. Sicer pa je bila ponudba pri tem merilu ocenjena z 0 točkami. Izbrani ponudnik je tudi priložil dokazila, iz katerih izhaja, da odgovorni nosilec B. B. izpolnjuje merilo števila pogodbenih sodelovanj z več kot dvema izvajalcema zdravstvene dejavnosti na področju razpisane koncesije. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

13.Sodišče je v navedeni upravni spor kot stranko z interesom pritegnilo tudi izbranega ponudnika A., d.o.o., ki v odgovoru na tožbo zanika, da bi nedopustno vplival na vrednotenje ponudbe. Tožeča stranka zmotno zaključuje, da je splošna določba v začetku IV. poglavja, ki opredeljuje obliko predloženih dokazil, splošna za celotno zadevno poglavje, hierarhično nadrejena specifični določbi, ki zadeva oblike predloženih dokazil pri posamičnem merilu. Razpisna je dokumentacija v tem delu nedvoumna in sicer se zahteva overjeno kopijo dokazil, kar pa tožeča stranka ni izpolnila. Stranka z interesom je strani ustrezno oštevilčila in parafirala vse vsebinske strani svoje ponudbe, prazne strani pa je pri tem spustila, saj niso upoštevne in jih ni smiselno oštevilčevati. Glede predloženih dokazil delovnih izkušenj odgovornega nosilca pri izbranem ponudniku pa stranka z interesom meni, da za namen zadevnega sodnega spora to ni relevantno, saj je stranka z interesom pri tem kriteriju dosegla 0 točk. Zmotna je tudi razlaga tožeče stranke glede upoštevnosti predloženih dokazil izbranega ponudnika, ki se nanašajo na to, koliko časa in pri katerih izvajalcih na področju razpisane koncesije je deloval nosilec zdravstvene dejavnosti. Stranka z interesom predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

14.Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da je napačno stališče tožene stranke, da se v postopku podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti ne uporablja določilo tretjega odstavka 53. člena ZJZP in tretjega odstavka 58. člena ZJZP. O tem se je izreklo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 924/2018-10. Iz sodne prakse izhaja, da je treba določilo tretjega odstavka 53. člena ZJZP uporabiti v postopku podeljevanja koncesij za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti. V obravnavanem primeru odpiranje ponudb ni bilo javno, kot to določa 53. člen ZJZP in je posledično tožena stranka s tem kršila pravila postopka. Glede Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v upravnih zadevah pa tožeča stranka poudarja, da je bil odlok sprejet na podlagi 306.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da ob epidemijah in podobnih izrednih dogodkih, ki vplivajo na položaj strank po tem zakonu, omejujejo ali onemogočajo upravno odločanje posameznega organa ali vseh organov, vlada z odlokom določi začasne ukrepe, določene s tretjim odstavkom tega člena. V tretjem odstavku ZUP kot enega od začasnih ukrepov določa tudi omejitev sodelovanja javnosti pri procesnih dejanjih zaradi zavarovanja zdravja udeležencev. Vendar pa skladno s 156. členom ZUP izključitev javnosti ne velja za stranke, zakonite zastopnike, njihove pooblaščence in strokovne pomočnike. Tožena stranka bi morala v skladu s tretjim odstavkom 58. člena razpisati ustno obravnavo. Tega ne spremeni niti sklicevanje tožene stranke na Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje ponovnih izbruhov in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 v upravnih zadevah, saj 156. člen ZUP določa, da izključitev javnosti ne velja za stranke, zakonite zastopnike, njihove pooblaščence in strokovne pomočnike. Nadalje tožeča stranka med drugim pojasnjuje, zakaj je po njenem mnenju relevantno, katera oseba je ugotovila "napako" pri vrednotenju.

K točki I izreka:

15.Tožba je utemeljena.

16.V obravnavani zadevi je tožena stranka objavila javni razpis za opravljanje javne-zdravstvene službe za več zdravstvenih dejavnosti, med drugim tudi na področju dermatovenerologije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti v Kopru. V postopku odločanja o podelitvi koncesije je poleg Zakona o zdravstveni dejavnosti potrebno upoštevati tudi določila ZJZP. V razpisni dokumentaciji je v IV. poglavju pod 2. "Merila za izbiro koncesionarjem pripadajoča dokazila" določeno, da je ponudnik dolžan za vrednotenje meril predložiti ustrezna dokazila v originalu ali v overjeni fotokopiji. Navodilo v razpisni dokumentaciji je povsem nedvoumno, torej je določeno, da se dokazila lahko predložijo tudi v originalu. Bilo bi tudi nelogično, da bi se overjeni fotokopiji nekega dokazila dala večja teža kot originalu. Iz navedenega razloga se sodišče v tem delu strinja s tožbenim očitkom, da bi bilo potrebno upoštevati njena dokazila, ki so bila predložena v originalu. Res je, da je potem v nadaljevanju razpisne dokumentacije pri vsakem posameznem merilu navedeno, da je ponudnik dolžan priložiti overjeno fotokopijo dokazil (pri merilu 1. Strokovne usposobljenosti, izkušnje in reference ter merilu 4. Delovne izkušnje odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti na področju razpisane koncesije). Vendar pa iz besedila uvodnega dela izhaja, da kot dokazilo zadostuje tudi original. V kolikor pa je besedilo javnega razpisa dvoumno, to ne more biti v škodo prijavljenih ponudnikov.

17.Nadalje je v besedilu javnega razpisa pod točko 9 (Naslov in datum odpiranja in ocenjevanja ponudb) navedeno, da odpiranje in ocenjevanje ponudb za podelitev razpisanih koncesij ne bo javno. S tem v zvezi sodišče opozarja, da je skladno s tretjim odstavkom 53. člena ZJZP odpiranje ponudb oziroma drugih vlog za izbor izvajalca javno-zasebnega partnerja javno, razen če javni partner zaradi zavarovanja poslovne skrivnosti oziroma uradne, vojaške ali državne tajnosti ne določi, da postopek odpiranja ponudb ni javen. V javnem razpisu je navedeno, da odpiranje vlog ne bo javno, vendar pa ni razvidno, ali so za to podani dopustni zakonski razlogi, torej razlogi iz tretjega odstavka 53. člena ZJZP.

18.Sodišče nadalje opozarja tudi na to, da bi morala tožena stranka v tem postopku odločiti po opravljeni ustni obravnavi, kajti tretji odstavek 58. člena ZJZP določa, da se stranke neposredno pred izdajo odločbe na ustni obravnavi seznanijo s potekom postopka in njihovim uspehom v postopku ter se jim določi rok, ki ne sme biti daljši od 15 dni, da podajo svoje pripombe. Če v tem roku pripombe niso podane, se šteje, da stranke nimajo pripomb.

19.V zvezi z izključitvijo javnosti pri odpiranju ponudb in neizvedbo ustne obravnave se sodišče ne strinja s stališči tožene stranke, češ da Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je specialnejši zakon od ZJZP, tega ne določa. Pri podelitvi koncesij je potrebno ZJZP uporabljati v celoti, določila Zakona o zdravstveni dejavnosti se uporabi samo v tistih delih, kjer so določena pravila postopka urejena drugače. V četrtem odstavku 42. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti je določeno, da se za koncesije po tem zakonu, vključno z ureditvijo pravnega varstva, uporablja zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, če s tem zakonom posamezno vprašanje ni posebej urejeno. Zakon o zdravstveni dejavnosti pa ne določa, da odpiranje ponudb ne bi smelo biti javno ali da se ustna obravnava ne izvede. Prav tako so neutemeljene navedbe tožene stranke, ki se glede ustne obravnave in izključitve javnosti sklicuje na zdravstveno situacijo v času vodenja postopka. Kot določa prvi odstavek 156. člena ZUP izključitev javnosti ne velja za stranke, zakonite zastopnike, njihove pooblaščence in strokovne pomočnike.

20.Ker so bila iz navedenih razlogov kršena pravila postopka in zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločbo odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je v skladu s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 tožena stranka vezana na stališča sodišča, ki se tičejo postopka. Ker je sodišče odločbo odpravilo že iz navedenih razlogov, se do vseh ostalih navedb strank v postopku ne opredeljuje.

21.Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker so se vse stranke postopka v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku glavni obravnavi odpovedale.

K točki II izreka:

22.Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 prisodi pavšalni znesek povračila stroškov postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker zadeva ni bila rešena na glavni obravnavi in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu po drugem odstavku 3. člena Pravilnika prizna povračilo stroškov v višini 285 EUR, ker pa je stvar še dodatno pojasnjeval s pripravljalno vlogo, se mu v skladu s 4. členom Pravilnika priznajo še stroški v višini 10% od navedenega zneska, kar skupno znaša 313,50 EUR ter 22% DDV.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (2006) - ZJZP - člen 53, 53/3, 58, 58/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.