Jedro

Po določilu 2. odst. 277. člena ZOR je upnik upravičen do višjih obresti od predpisanih zakonitih zamudnih obresti le v primeru, da so pred zamudo tekle višje pogodbene obresti iz kreditne pogodbe.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Tožeča stranka se je pravočasno pritožila zoper del prvostopne sodbe, s katerim je bil zavrnjen obrestni zahtevek, ki presega zakonite zamudne obresti.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo predpis, ki ureja zamudne obresti. V času iz katerega izhaja pogodba št. 1717817 in neplačani računi je veljal biv. jugoslovanski zakona o obrestni meri zamudnih obresti in sicer od 7.10.1989 do 28.3.1992, ko je stopil v veljavo zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l.RS št. 14/92). Oba zakona sta glede zamudnih obresti - prisilne narave. To izhaja tudi iz določila 2. odst. 277. člena ZOR, ko je upnik upravičen do višjih obresti od predpisanih zamudnih obresti,le v primeru, da so pred zamudo tekle višje pogodbene obresti iz kreditne pogodbe. Prav taka situacija je določena v 11. točki citirane (formularne) pogodbe, da se v primeru, ko prodajalec tudi kreditira kupca, dogovorijo pogodbene obresti skladno s 399. členom ZOR. Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno ugotovilo v razlogih izpodbijane sodbe, da tožnica ni izkazala sklenitev pogodbe, ki je predvidena v 11. točki cit. pogodbe.

Zato je s štampiljko odtisnena klavzula o zamudnih obrestih kot jih zaračunava banka - neveljavna.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu I.odst. 166. člena ZPP.