Jedro

Ukrep odstranitve 4,5 m dolge ograje je utemeljen (3. odstavek 74. člena ZUN), saj se tožeča stranka ni ravnala po predhodni ustavitveni odločbi organa urbanistične inšpekcije in ni priglasila graditve (1. odstavek 62. člena ZUN) te ograje, kot ji je naložil ta organ, v predpisanem enomesečnem roku (1. in 2. odstavek 74. člena ZUN).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi urbanistične inšpekcije Uprave za inšpekcijske službe Mesta Ljubljane, št. 356.2-1223/90-6-KT z dne 5.1.1993, s katero je navedeni prvostopni organ tožnici kot investitorici odredil, da mora v roku petih dni po prejemu te odločbe odstraniti ograjo v dolžini 4,5 m, ki poteka od jugovzhodnega prizidka stanovanjske hiše do zidane ograje na južni parcelni meji, na zemljišču s parc. št. 168 k.o. Vič, ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške (1. točka izreka); pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa (2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka citira določbe 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 in 48/90). Iz spisnih podatkov izhaja, da je investitorica dne 3.4.1991 sicer pri Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja občine Ljubljana Vič Rudnik vložila vlogo - priglasitev del za: "obnovo in nadomestitev dotrajanih in nasilno odstranjenih delov ograje, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje št. 04-1394/1-1958 z dne 31.3.1958". Priglasitev je bila vložena na podlagi 46. člena zakona o graditvi objektov in ne 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, kot je bilo tožnici sicer naloženo z odločbo z dne 20.6.1990, to je, da v roku enega meseca po prejemu te odločbe priglasi graditev predmetne ograje pri Komiteju za urejanje prostora občine Ljubljana Vič Rudnik. Prvostopni inšpekcijski organ je pri navedenem upravnem organu dne 24.3.1993 ugotovil, da tožnica ni priglasila gradnje ograje, kot ji je bilo to naloženo s citirano odločbo z dne 20.6.1990. Tudi na podlagi tožničine vloge z dne 3.4.1991 ni bila izdana odločba po določbah 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Po ugotovitvi tožene stranke po tožnici izvedena dela presegajo z njeno vlogo z dne 3.4.1991 priglašena dela, saj je tožnica postavila nove stebre ograje in novo mrežo na stebrih, torej je v celoti zgradila novo ograjo. Glede na vse navedeno po mnenju tožene stranke ni mogoče šteti, da bi tožnica za izvedena dela imela ustrezno dovoljenje po zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zato je po mnenju tožene stranke prvostopni urbanistični inšpektor utemeljeno ugotovil, da tožnica za izvedena dela nima nobenega dovoljenja, kot tudi da ni izpolnila z ustavitveno odločbo z dne 20.6.1990 naloženega dejanja, torej ni priglasila del v skladu z 62. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Zato je prvostopni urbanistični inšpektor na podlagi teh ugotovitev utemeljeno izdal prvostopno odločbo.

Tožnica v tožbi navaja, da je lastnica zemljišča parc. št. 168 k.o. ... in da ima zakupno pravico na zemljišču parc. št. 169 k.o. .... Priglasila je dela v zvezi s popravilom oziroma obnovo medposestne ograje, za kar je pridobila potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa št. 351-2/172-91 z dne 3.4.1991. Glede na predložene listine o medposestni ograji in glede na dejansko stanje objektov na parc. št. 168 in 169 k.o. ... ugotavlja, da so neobjektivne navedbe in ugotovitve prvostopnega urbanističnega inšpektorja. To ograjo sta postavila pravna prednika F.S. in A.C. okoli parcele št. 169 k.o. ..., in to le na mestih, kjer sta stanovanjska hiša in pomožni objekt, na parcelni meji med zemljiščema parc. št. 168 in parc. št. 169 k.o. ... pa je nista postavila. Navaja tudi različne podatke iz kupoprodajnih pogodb zemljišča in objektov, medsosedskih odnosov in podobno. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča se tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno sklicuje na določbo 3. odstavka 74. člena citiranega zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi tudi pravilno ugotovila, da v predpisanem enomesečnem roku tožnica ni priglasila navedene graditve ograje v dolžini 4,5 m na parc. št. 168 k.o. ..., kot ji je to naložil inšpekcijski organ v predhodni ustavitveni odločbi z dne 20.6.1990, ki je bila tožnici vročena dne 5.7.1990. Da tožnica dejansko navedene graditve ni priglasila, izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Zato je prvostopni organ pravilno izdal prvostopno odločbo in je tožena stranka pravilno in zakonito zavrnila tožničino pritožbo proti prvostopni odločbi, saj sta zato imela podlago v navedeni določbi citiranega zakona, ki sta jo pravilno uporabila glede na ugotovljeno dejansko stanje, da tožnica ni upoštevala prvega inšpekcijskega ukrepa in ni v enem mesecu priglasila gradnje ograje, ki jo je zgradila brez te priglasitve.

Iz podatkov in listin v upravnih spisih, kar pravilno ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi, namreč izhaja, da po tožnici izvedena dela pri postavitvi navedene ograje presegajo z njeno vlogo z dne 3.4.1991 priglašena dela, saj je tožnica postavila nove stebre ograje in novo mrežo na njih, torej v celoti zgradila novo ograjo, česar pa, kot je že navedeno, ni priglasila.

Glede na navedeno so neupoštevne tožničine tožbene navedbe. Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).