Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je nasprotni udeleženec popolnoma nekritičen do svojega stanja in nima uvida v potrebnost zdravljenja, zato zanj obliki ambulantnega psihiatričnega zdravljenja ali zdravljenja na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice nista primerni.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnega udeleženca A. A. zadržalo na zdravljenju pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice ... najdalj do 18. 6. 2021. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec iz pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da njegovo zdravstveno stanje ni takšno, da bi bil ukrep utemeljen, kar je mogoče ugotoviti že na podlagi njegovega zaslišanja. Ne glede na mnenje izvedenca pri njem ni prisotne duševne motnje, prav tako ni izkazano, da bi skočil skozi okno. Res je naglušen, kar njegovo komunikacijo otežuje, simptomatika demence pa ne predstavlja razloga za zadržanje po 1. odstavku 39. člena ZDZdr. Pri njem ni nevarnosti, da bi ogrožal svoje zdravje in življenje, poleg tega bi bilo zdravljenje mogoče zagotoviti na druge načine.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zdravljenje osebe na oddelku psihiatrične bolnišnice pod posebnim nadzorom brez privolitve je skladno s prvim odstavkom 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) dopustno, (1) če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, in (3) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V 53. členu ZDZdr je določeno, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve.
5. Sodišče je svoje ugotovitve o obstoju duševne motnje oprlo na izvedeniško mnenje psihiatra dr. B. B., iz katerega izhaja, da je pri nasprotnem udeležencu prisoten sindrom demence s psihotičnimi vložki oziroma vedenjsko spremenjenostjo, zaradi katere ima v sedanjem stadiju bolezni moteno presojo realnosti ter ni sposoben nadzorovati svojih ravnanj. Pod vtisom psihotičnih doživljanj se počuti ogroženega, prav tako je miselno upočasnjen ter krajevno in časovno nezadostno orientiran. Izvedenec je svoje mnenje oprl tako na osebni razgovor z nasprotnim udeležencem kot na predloženo zdravstveno dokumentacijo. V tej je zabeleženo, da je bil pridržani po prihodu iz bolnišnice, kjer je bil obravnavan zaradi težav s prostato, v domačem okolju nemiren, imel je preganjavico, pljuval je zdravila, ni ga bilo mogoče obvladati, opisano pa je tudi, da je skočil skozi okno in ima na zatilju manjšo kontuzijsko značko. Dodatno je iz anamneze lečečega psihiatra še razvidno, da ima preganjalne blodnje (omenja aretacijo, je nedolžen, ne ve, kdo je dal nalog za to in zakaj mu je oblast to naredila, sprašuje se, ali ga bodo ubili, človek od komunale in tast sta ga vlekla skozi okno...). Pritožbene navedbe, ki zdravstvene težave nasprotnega udeleženca relativizirajo in zanikajo njihov vpliv na njegovo vedenje, s katerim se nedvomno ogroža, zato niso prepričljive in ne vzbujajo dvoma v strokovne ugotovitve izvedenca.
6. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je nasprotni udeleženec popolnoma nekritičen do svojega stanja in nima uvida v potrebnost zdravljenja, zato zanj obliki ambulantnega psihiatričnega zdravljenja ali zdravljenja na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice nista primerni. Na urološkem oddelku, kjer so mu vstavili nefrostomo, jo je dvakrat izpulil in se pod vplivom preganjavice boril z reševalci, prav tako ga niso mogli obvladati doma, kjer je bil nemiren in ni želel zaužiti zdravil1. Pritožba zato neutemeljeno izpodbija tudi zaključek sodišča o izpolnjenosti pogoja iz tretje alineje 39. člena ZDZdr.
7. Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr.
8. O stroških postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom. Na podlagi 51. člena ZDZdr stroškov v postopkih sprejema na zdravljenje ne nosijo udeleženci tega postopka, ampak se po 68. členu tega zakona krijejo iz sredstev sodišča. 1 Sprejemni list, priloga A 1.